Med tistimi zgodbami, ki je danes obkrožila svet, je zgodba osemletnega Martina Richarda. Umrl je, ker je ob ciljni črti čakal svojega očeta, da ga po pretečenem maratonu objame. Ubila ga je prva eksplozija, njegovi sestri so morali amputirati nogo, hudo poškodovana pa je tudi njihova mama, starejši brat pa jo je odnesel brez poškodb. 

Podrobnejši podatki o ostalih dveh umrlih niso znane, ena naj bi bila ženska, stara okoli 20 let. Tudi med poškodovanimi naj bi bilo kar nekaj otrok, po poročanju medijev vsaj osem, med njimi tudi le dvoletni deček.

Preiskovalci za zdaj še tavajo v temi, nimajo ne osumljenca, ne morebitnega motiva.

Pekel

"V 28 letih je to nekaj najhujšega, kar sem videl. Telesa in deli teles vsepovsod. Kri vsepovsod. Bil je pravi pekel. Videl sem dve osebi z odtrganima rokama, eno brez noge. Čevelj, v katerem je še vedno bil del noge," je za NBC News povedal vodja enega od bostonskih gasilskih okrožij Ron Harrington.

35-letni Roupen Bastajian se je udeležil maratona, a je čez cilj pritekel še pred eksplozijo."Ti tekači so pravkar pretekli maraton, zdaj pa so brez nog. Tako veliko jih je, tako veliko ljudi je ostalo brez nog- Vsepovsod je krvavo, vsepovsod ležijo delci kosti, teles, ogabno je," je pretresen razmere opisoval za New York Times.

Enega od posnetkov dogajanja po eksploziji si lahko ogledate na tej povezavi.

Pomoč

Ko se je prah po eksplozijah polegel, so mnogi priskočili na pomoč žrtvam. Nekateri maratonci so s sebe trgali majice, ki so jih porabili kot preveze. Spet drugi so se odpravili v eno od petih bostonskih bolnišnic, kjer so darovali kri – potrebovali so jo za številne amputacije in oskrbo ran zaradi delcev eksplozivne naprave.

Pomagala so tudi različna podjetja: dostavili so brezplačno hrano in vodo, restavracija Cambridge je nudila brezplačne obroke. Bostončani pa so preko spletne strani Boston.com ponudili preko 3.000 brezplačnih prenočišč.