Danes mineva deset let od tragedije na smučišču v avstrijskem Kaprunu. V požaru, ki je izbruhnil v predoru na vagonu zobate železnice, je umrlo 155 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci.
Kazensko za nesrečo ni odgovarjal nihče, saj naj ne bi kršili predpisov – ustrezne zakonodaje namreč sploh ni bilo, je ugotovilo salzburško deželno sodišče. V izvensodni poravnavi je 451 sorodnikov žrtev sicer dobilo odškodnino v višini 13,9 milijona evrov, s katerimi pa naj bi komaj dobro pokrili sodne stroške. Svojci pravico zdaj iščejo v Strasbourgu.
Žrtve. Med 155 žrtvami je bilo 92 Avstrijcev, 37 Nemcev, deset Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca, Britanec in Čeh. Četrtina žrtev je bila otrok in najstnikov.
Strožje tudi pri nas
“Kakršenkoli dogodek na žičniških napravah v tujini obravnavamo zelo resno. Preverimo, če bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi pri nas,” nam je povedal Dušan Božičnik iz Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).
“Tudi pri pripravi žičničarske zakonodaje, ki je bila pri nas sprejeta v času po tragediji v Kaprunu, so bili vključeni strožji kriteriji nadzora,” dodaja.
Božičnik opozarja, da na naših smučiščih naprav, ki bi vozile skozi predore, ki so tudi v cestnem prometu varnostno zahtevni, ni.
V Sloveniji morajo žičničarji slediti evropskim standardom. “Po določenih urah obratovanja je za vsako napravo opravljen tehnični pregled, tako da ni nič prepuščeno naključju. Vsi žičničarji morajo, če želijo opravljati ta poklic, opraviti izobraževanje,” zagotavlja Božičnik.