Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) v poročilu, ki so ga danes predstavili v Berlinu, poudarjajo, da kljub nevarnemu naraščanju izpustov ogljikovega dioksida še obstaja možnost rešitve problema segrevanja Zemlje. Za to pa bi moral svet od goriv, ki povzročajo velike emisije, preiti na obnovljive vire energije.

Znanstveniki IPCC v 33 strani dolgem poročilu priporočajo čimprejšnji in odločen preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije. Glavno sporočilo pa se glasi, da ta sprememba ni tako draga, kot se zdi.

Višje temperature vodijo v katastrofo

Pri IPCC so izračunali stroške take spremembe. Kot navajajo, bi ta pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotka na globalni ravni letno pomenila le za okoli 0,06 odstotne točke zmanjšano rast.

Sicer pa so v poročilu še zapisali, da ima svet možnost izpolniti cilje ZN, po katerih bi globalno segrevanje omejili na največ 2 stopinji Celzija, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanjšali za od 40 do 70 odstotkov.

Obenem so opozorili, da bi se lahko glede na sedanji trend razvoja naš planet do leta 2100 segrel za 3,7 do 4,8 stopinje Celzija, kar bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno, poroča francoska tiskovna agencija.

"Ne stane nas veliko, da bi rešili planet," je na predstavitvi tokratnega poročila IPCC dejal eden od strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Nov gospodarski argument, ki ga izpostavljajo v poročilu, je sicer pri številnih okoljevarstvenih organizacijah vzbudil navdušenje.

Vir: IPCC

To bi lahko namreč prepričalo tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za zaščito podnebja lahko oslabili gospodarsko rast njihove države.

Poročilo je sicer zadnje v trilogiji o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, drugi del pa konec marca v Jokohami.

V prejšnjem poročilu so med drugim opozorili na to, naraščajoče količine emisij ogljikovega dioksida povečujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije. Ob tem so izpostavili tudi velike stroške, ki jih za države prinašajo podnebne spremembe.