"Pogajanja se lahko začnejo," je novico novinarjem v Bruslju sporočil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki vodi zasedanje. " Na naši strani želimo govoriti v en glas in upam, da nas bo slišalo sočutno uho na drugi strani," je poudaril. EU je tako po skoraj dveh letih zapletov - najprej predvsem zaradi Poljske, nato zaradi Litve - končno dosegla dogovor o začetku pogajanj z Rusijo, ki naj bi bil na najvišji ravni potrjen na vrhu EU in Rusije konec junija v Sibiriji.

Zahteve Litve
Litva je začetek pogajanj ovirala z zahtevami, naj mandat za pogajanja vsebuje podrobnejša izhodišča o zamrznjenih konfliktih - predvsem v Abhaziji in Pridnestrju, s poudarkom na ozemeljski celovitosti Gruzije in Moldavije - za energetsko varnost ter učinkovito sodelovanje Rusije na področju sodstva, tako z organi pregona kot tudi pred sodišči. V sklopu slednjega je Litva zahtevala, naj se mandat nanaša tudi na vlogo Rusije v času osamosvajanja Litve od tedanje Sovjetske zveze leta 1991, pri čemer naj Rusija prevzame odgovornost v procesu preiskovanja tedanjih nemirov, v katerih je bilo ubitih veliko ljudi.