Predstavniki treh osrednjih institucij EU: predsedujoči Svetu EU, portugalski premier
Jose Socartes, predsednik Evropske komisije
Barroso in predsednik Evropskega parlamenta
Hans-Gert Pöttering so danes na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu
slovesno podpisali in razglasili listino o temeljnih pravicah EU. Listina tako po večletni negotovi
usodi stopa v veljavo, za članice EU pa bo postala pravno zavezujoča z ratifikacijo nove
(lizbonske) pogodbe v vseh članicah EU, ki ji tak status podeljuje v šestem členu.
"Za državljanke in državljane EU je danes srečen dan," je v nagovoru pred podpisom dejal
Pöttering.
"Ni svobode brez spoštovanja pravic drugih, ni miru brez ravnovesja med temi pravicami in naši
očetje so to razumeli in Evropo utemeljili kot skupnost vladavine prava," je dodal.
"V EU nima pravice moč, ampak ima moč pravica," je še poudaril Pöttering.
Slovesnost ob podpisu listine v Evropskem parlamentu so sicer spremljali glasni protesti poslancev politične skupine Konfederalna skupina Evropske zveze združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL). Ti so s transparenti in vzklikanjem pozivali, naj o ratifikaciji lizbonske pogodbe EU, ki jo bodo podpisali v četrtek v Lizboni, državljani odločajo na referendumu.
Kaj je listina o temeljnih pravicah EU?
Listina o temeljnih pravicah je nekaj več kot 20 strani dolg dokument, ki so ga voditelji EU sprejeli leta 2000 v Nici, danes pa je bila v Evropskem parlamentu slovesno podpisana in dokončno razglašena. Listina je bila sestavni del ustavne pogodbe EU, vendar z zavrnitvijo slednje na referendumih v Franciji in na Nizozemskem tudi listina ni zaživela v zavezujoči obliki. V novo pogodbo EU, ki jo bodo voditelji članic EU podpisali ta četrtek, listina ni vključena, je pa v pogodbi določeno, da je pravno zavezujoča.
Glavni namen listine, ki v enem besedilu združuje civilne, politične, ekonomske in socialne pravice državljanov EU, pa je bil postati pravno zavezujoč dokument, ki bi normativno uredil razmerje med državljani EU in institucijami, državljani EU pa bi se nanj lahko sklicevali pred Sodiščem Evropskih skupnosti v Luksemburgu.