Velika Britanija bo dobila še tretjega premierja v tem letu, potem ko sta s tega položaja odstopila Boris Johnson in danes Liz Truss, ki je to mesto zasedla 6. septembra. Truss bo funkcijo opravljala do imenovanja naslednika.
Liz Truss je v izjavi dejala, da je nastopila mandat v času velike nestabilnosti na gospodarskem in mednarodnem političnem parketu. "Putinova ilegalna vojna v Ukrajini ogroža varnost celega kontinenta. Našo državo je predolgo časa zavirala nizka gospodarska rast. Izvoljena sem bila z namenom, da to spremenim. Uredili smo energijske račune in znižali državno zavarovanje. Imeli smo vizijo za visoko rastoče gospodarstvo z nizkimi davki, ki bi izkoristilo svobodo brexita," je povedala v svojem govoru.
"Glede na situacijo ne morem izpolniti obljub, ki sem jih dala ob svoji izvolitvi," je še dodala.
Truss je o svoji odločitvi že obvestila kralja Karla III. Odstopa tudi z mesta vodje konservativcev.
Liz Truss je bila na čelu britanske vlade zgolj 45 dni, najmanj od vseh premierjev. Pred njo je najkrajši mandat imel George Canning, ki je bil premier leta 1827 119 dni.
Prve razpoke v novi vladi so se nakazale že 23. septembra, ko je finančni minister Kwasi Kwarteng predstavil načrtovane spremembe. Kwarteng je pred dnevi odstopil.
Kdo bo njen naslednik?
Jeremy Hunt, ki se je v britanskih medijih omenjal kot možni kandidat za njenega naslednika, je za BBC dejal, da se ne bo potegoval za mesto vodje konservativcev in premierski položaj. Sir Graham Brady, predsednik odbora 1922, trdi, da bo naslednji petek jasno, kdo bo prevzel vodenje konservativcev. Prav tako pričakuje, da se bo za Trussino mesto potegovalo več članov torijcev.
Trenutno najbolje kaže njenemu tekmecu, Rishi Sunaku, sledita mu Penny Mordaunt ter britanski obrambni minister Ben Wallace.
Odziv laburistev
Sir Keir Starmer je nemudoma pozval k takojšnjim splošnih volitvam. "Konservativna stranka nima več mandata," je povedala vodja Laburistične stranke. "Po 12 letih neuspeha torijevcev si Britanci zaslužijo veliko boljše kot pa ta kaos," je rekel in dodal, da so konservativci državo zapustili "šibkejšo in slabšo."
Prav tako je zatrdil, da Britanija ni njihov osebni fevd, ki ga lahko upravljajo tako kot želijo, in dejal, da mora imeti Britanija priložnost za nov začetek. Nov začetek pa je možen le s splošnimi volitvami.
K splošnim volitvam so poleg Starmerja pozvali tudi Ed Davey, vodja Liberalnih demokratov, kot tudi Škotska nacionalna stranka.
adio koza, nazaj v osnovno šolo na učenje zgodovine in še enkrat v šolo učenja politogije in zgodovinskih dejstev ter …
Stvar je dojela, ko so obstoj njene vlade mediji primerjali z glavo solate...
Ta nas spolni ud iz kamnika ima pa res sreco. Sedaj mu ne bo treba vec samemu iskati njegovo frontladerco!