"Po referendumu bo na Krimu vladal strah, groza in kaos," z ihto pojasni 22-letna Tatarka Afize Ametova. Že zdaj pa muslimanski krimski Tatari čutijo velik pritisk, bojijo se etničnega nasilja in ponovitve scenarija iz leta 1944, ko so Tatare po naročilu Josipa Stalina nasilno izgnali iz krimskega polotoka. Njihove hiše rusko usmerjeni skrajneži že zdaj označujejo s križi in jim grozijo: "Počakajte, da pride Putin, zavzeli bomo vaše domove". Ametova je zaradi varnostnih razlogov in groženj zapustila svoj rodni Bakhchysarai. Pravi, da obljubam samooklicane krimske vlade pod vodstvom Sergeja Aksjonova, ki jim zagotavlja varnost, nikakor ne gre zaupati.

Izgnani iz Krima

Tega so jih naučile tudi boleče zgodovinske izkušnje, za katere so svojim babicam in dedkom hvaležni, pravi Ametova in čustveno nadaljuje, da je bilo veliko ljudi med deportacijo fizično mučenih ali so celo umrli. Družine so morale za sabo pustiti vse imetje. Njeno babico so deportirali pri 13 letih. Ko so jih zbrali na glavnem trgu, je razumela, da jih bodo izselili. Domov je lahko stekla le po Koran, blazino in hrano, nato so jo strpali na vlak za Ural, kjer ni poznala nikogar, s solzami v očeh pripoveduje Ametova. Po moledovanju in številnih prošnjah in pismih je le izvedela, da je del njene družine v Uzbekistanu, kamor so jo nato po vztrajnem prepričevanju le deportirali. Tam so brez kakršnekoli pomoči živeli v šotorih, proti njim pa so bili nastrojeni tudi številni prebivalci pod vplivom sovjetske propagande, ki je Tatare obtoževala kolaboracije z nacisti.

V nasilje naj bi bil vpleten tudi premier

Ametina družina se je kot ena izmed prvih Tatarskih družin nazaj na Krim vrnila šele leta 1988. Vendar se je Stalinova propaganda obdržala tudi po več kot štiridesetih letih, večina Tatarov je tako le s težavo kupila nepremičnine. Nekateri so se želeli vrniti tudi na zemljo svojih prednikov, vendar so naleteli na nasprotovanje. Prav sedanji krimski premier Aksjonov je sodeloval pri rušenju hiš Tatarov in izvajanju nasilja, očitajoče pove Ametova in pri tem zavzdihne: "In on nam sedaj obljublja večjo svobodo in pravice". Trenutno se Tatari svojega jezika lahko učijo le z izbirnimi predmeti v šoli, nova vlada pa jim zdaj ponuja večje priznanje kulturnih pravic.

Večina Tatarov bo jutrišnji referendum ignorirala, saj pravijo, da bo v vsakem primeru zmagala Rusija. A okoli 12 odstotkov prebivalcev Krima rezultata ne bo sprejelo ponižno, upajo pa tudi na zaščito Ukrajine in Evropske Unije. Vodja Tatarov Mustafa Džemilov je celo pozval zvezo Nato, naj posreduje. Kljub temu da so nekatere ženske z otroci v strahu pred nasiljem že odšle, njihovi očetje, bratje in sinovi ostajajo doma. Amehtova pravi, da Tatarov ne bodo več pregnali iz Krima.