Kot pojasnjujejo, je bilo v preteklosti vse prej kot očitno, da bodo znanstveniki kadarkoli lahko preučevali žive celice v najmanjših molekularnih detajlih. Leta 1873 je mikroskopist Ernst Abbe predpostavil fizično omejitev za največjo možno ločljivost tradicionalne optične mikroskopije - nikoli naj ne bi mogla biti večja od 0,2 mikrometra.

A Betzig, Hell in Moerner so si prislužili Nobelovo nagrado za kemijo prav zato, ker jim je uspelo preseči to dozdevno omejitev. Zahvaljujoč njihovim dosežkom na tem področju je optična mikroskopija vstopila v "nano svet", so zapisali v sporočilu za javnost.

Nagrajenci si bodo razdelili 870.000 evrov vredno nagrado.

Mislil, da gre morda za šalo

Betzig se je rodil leta 1960 in dela v medicinskem inštitutu Howard Hughes v Virginiji. Leta 1953 rojeni Moerner je profesor na univerzi Stanford, leta 1962 rojeni Hell pa je direktor inštituta Max Planck za biofizično kemijo v nemškem Göttingenu. Vsi trije znanstveniki so svoje delo kasneje uporabili v medicinskih raziskavah.

Betzig je v odzivu na nagrado dejal, da je "srečen, a predvsem presenečen". "Že pol ure gledam v računalnik, ampak bi lahko prav tako gledal v nič. Sem kot ohromljen," je dejal.

V Romuniji rojeni Hell medtem poziva komisije iz Stockholma sprva sploh ni jemal resno. "Najprej sem pomislil, da gre morda za šalo," je dejal. Nato je prepoznal glas predsednika komisije Staffana Normarka in dojel, da gre zares. Zatem je najprej dokončal branje odstavka, pri katerem je ostal, nato pa poklical ženo.