Člani pobude REKOM, ki je začela delovati leta 2005, so predstavniki nevladnih organizacij in novinarji iz nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za evidentiranje vseh zločinov in drugih krivic, ki so se zgodili od 1991 do 2001.
Načrtujejo tudi zbiranje milijon podpisov za podporo k ustanovitvi dejanske Komisije, ki jo bodo predali predsednikom vlad in parlamentov vseh držav, za zdaj z izjemo Makedonije in Slovenije. Razprava o tem, ali naj se pobudi pridruži tudi Slovenija, še poteka.
"Glede na to, da smo bili del skupnosti in imamo izkušnje konflikta in vojne, da vemo, kako je etnično sovraštvo nastajalo, se nam zdi škoda, če svoje izkušnje oziroma pričevanja ne bi podali naslednjim generacijam. Če tega ne storimo, bodo naslednje generacije žrtve travm, neresnic, kvaziresnic ali manipulacij," je v pogovoru za Žurnal24 povedala Vlasta Jalušič iz Mirovnega inštituta, ki je pobudnik, da se tudi Slovenija pridruži regionalni pobudi.
"Namen iniciative je sprožiti proces izrekanja dejstev o tem, kaj se je zgodilo v regiji. To je izredno pomembno, ker so vsi dosedanji konflikti in vojne pokazali, da prav to, da prej niso bila ugotovljena dejstva, omogoča, da se z njimi manipulira – denimo število mrtvih ene in druge strani. Prav to je pripeljalo do tega, da ljudje podležejo kvaziresnici, ki se širi v neki politični situaciji. Gre za to, da se na eni strani ugotovijo dejstva, na drugi pa, da se izpostavi ljudi – žrtve ali njihove sorodnike –, da se med sabo začnejo pogovarjati," pojasnjuje Jalušičeva.
"Če je Slovenija del sukcesije, če se je tu zgodila vojna in se je – je logično da Slovenija sodi v REKOM. Da se prešteje tudi tukajšnje žrtve in se ugotovijo dejstva. Toda, ne gre samo za število žrtev. Gre za to, da so tudi prebivalci Slovenije – njihovi sorodniki ali prijatelji – s tem konfliktom travmatizirani in je del ene kolektive zavesti, ki se je moramo zavedati," dodaja in poudarja, da so sicer travmatične izkušnje dragocene in jih je treba predelati in deliti z drugimi.
Soočanje s preteklostjo
Vesna Teršelič iz nevladne organizacije Documenta iz Zagreba ugotavlja, da je podpora pobudi REKOM s strani hrvaškega in srbskega predsednika Josipovića in Tadića zelo pomembna za vso regijo.
Za dejansko podporo pa je treba še veliko nastopov v javnosti, ki bodo zagovarjali potrebo po soočanju s preteklostjo. "Vsi imamo pravico, da izvemo resnico in je to prava pot. Je pa res, da je še veliko tistih, ki menijo nasprotno. Zato zbiramo podpise. Ob glasu žrtev je pomemben tudi glas politikov," poudarja Teršeličeva.
Pobudo za REKOM podkrepi tudi z vprašanjem, ki si ga zastavlja vse več ljudi – kaj bo z drugimi, ki so storili zločine in jih ni med 161 obtoženimi s strani haaškega tribunala?
Veliko več zločinov je bilo storjenih, kot jih je bilo procesuiranih, zato je REKOM dopolnitev istega, kar je do zdaj počel Haag ali sodišča v posameznih državah, je v pogovoru za Žurnal24 sklenila Teršeličeva.