Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (Inpe) je sporočil, da so satelitski podatki pokazali 84-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. O tem, kako obširni so požari, govori tudi dejstvo, da je dim zajel več kot 2700 kilometrov oddaljeno mesto Sao Paulo. Približno eno uro je trajala zatemnitev neba, piše BBC. 

Amazonski pragozd velja za pljuča sveta. V njem živi okoli tri milijone živalskih in rastlinskih vrst ter okoli milijon pripadnikov tamkajšnjih staroselcev. 

Požari so v sušnem času pogosti v Braziliji, a čedalje pogosteje so tudi posledica namernega požiganja gozda za pridobivanje kmetijskih površin. Inpe je med januarjem in avgustom zabeležil več kot 72.000 požarov, kar je največ od leta 2013, ko so začeli beležiti podatke. Samo od četrtka prejšnji teden so zabeležili več kot 9500 požarov. 

Satelitski posnetki so razkrili, da je večji del severne pokrajine Roraima zavit v črn dim. Na območju Amazonije pa so razglasili izredne razmere zaradi požarov. 

Tamkajšnji okoljevarstveniki očitajo brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru, da podžiga kmete in gozdarje k izsekavanju in požiganju gozdov. Bolsonaro se na očitke požvižga. Požari so po njegovem mnenju nekaj normalnega v tem času. 

Inpe opozarja, da število požarov ni tako, kot je običajno v sušni sezoni. "Nič nenormalnega ni glede letošnjega vremena ali količine dežja na območju Amazonije," je za Reuters dejal raziskovalec Alberto Setzer in dodal, da podatki kažejo na količino padavin čisto malo pod povprečjem. "Sušna sezona ustvari pogoje, ki so ugodni za uporabo in širjenja ognja, ampak netenje ognja je delo ljudi, bodisi namenoma bodisi po nesreči." 

Z obsežnimi požari se letošnje poletje spopadajo tudi v Sibirijo, kjer so ognjeni zublji uničili ogromne površine. Z ognjem so se spopadali tudi na otoku Gran Canaria. 

Bolsonaro je tarča kritik, saj je po podatkih znanstvenikov Amazonija od začetka njegovega predsedovanja januarja letos na udaru. Pretekle vlade so uspele ustaviti krčenje gozdov tudi s pomočjo sistema kaznovanja. Prejšnji mesec je direktorja agencije Inpe obtožil, da laže o podatkih o krčenju gozdov. Kasneje je direktor dobil odpoved. Inpe je namreč objavil podatek, da se je krčenje gozdov povečalo za 88 odstotkov junija letos v primerjavi z junijem lani. 

Inpe vztraja, da je 95 odstotkov njihovih podatkov. Njihove trditve je podprlo več znanstvenih institucij, tudi brazilska akademija znanosti.