Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na četrti dan invazije, 27. februarja 2022, pozval tuje državljane, ki so "prijatelji miru in demokracije", naj odpotujejo v Ukrajino in se borijo proti ruski invaziji. Na spletni strani ukrajinskega predsedstva je bila istega dne objavljena novica, da so ukrajinske oborožene sile v postopku vzpostavitve enote tuje legije za mednarodne prostovoljce.

Prostovoljci lahko tako po pozivu Zelenskega stopijo v stik z ukrajinskimi diplomatskimi predstavništvi v svojih državah. Na stotine ameriških, kanadskih, francoskih, norveških, hrvaških, gruzijskih in beloruskih borcev se je odzvalo na klic in odpotovalo v Ukrajino z ali brez odobritve ali vednosti svojih nacionalnih vlad.

Več tisoč prostovoljcev je že v Ukrajini

V tednu dni od napovedi ustanovitve 'Mednarodne legije' za obrambo Ukrajine se je za bojevanje v Ukrajini prostovoljno javilo 20.000 ljudi iz 52 držav, je na televiziji v nedeljo zvečer dejal zunanji minister Dmytro Kuleba. Po ukrajinskih napovedih so tako ustanovili že dva mednarodna bataljona tujcev. Po najnovejših podatkih ukrajinske vojske je v minulih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, med njimi 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini.

V to številko naj ne bi bili vključeni zdravstveni delavci, ki so prav tako na poti v državo, ali prostovoljci, ki si prizadevajo, da bi v državo prepeljali vojaško opremo, medicinske zaloge in druge nujne potrebščine.

Ali so in koliko je med plačanci državljanov Slovenije, ni znano.

Da teh podatkov ne vodijo, niti ne morejo dostopati do njih ali podati kakšne ocene, so nam sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Tudi o drugih državljanih Slovenije, ki so iz kakršnihkoli razlogov v Ukrajini, vedo zgolj, če se ti sami javijo na slovenska predstavništva. Po njihovih najnovejših informacijah v Ukrajini ni več nobenega državljana Slovenije oziroma se ni nihče izmed njih obrnil na uradne službe po pomoč. V državi se nahaja sicer nekaj novinarjev s snemalnimi ekipami.

Foto: Profimedia Nekdanji britanski padalec kupuje opremo, zatem ko se je prijavil za boj v Ukrajini. Zasebni sektor že izkorišča priložnost

Svojo priložnost v vojni situaciji pa so zaznali tudi v zasebnem sektorju. Tako je na spletni strani za zaposlovanje za tiste, ki delajo v zasebni vojaški in varnostni industriji, Silent Professionals, moč zaslediti oglase, ki iščejo prostovoljce, ki bi se želeli odpraviti v Ukrajino.

''Iščejo se: večjezični nekdanji vojaki, ki so se pripravljeni prikrito odpraviti v Ukrajino za lepo vsoto do 2000 dolarjev (1823 evrov) na dan - plus bonus - za pomoč pri reševanju družin iz vse bolj mračnega konflikta,'' piše v enem izmed oglasov.

Zasebna podjetja, nekatera izmed njih zaposlujejo tudi nekdanje visoke uradnike ameriških obveščevalnih služb, pa ne nudijo zgolj storitev zagotavljanja vojakov, temveč tudi obveščevalne storitve, ki med drugim pomagajo pri evakuacijah.

Tudi številne skupine na družbenih omrežjih in aplikacijah za komunikacijo se polnijo s sporočili bivših vojakov in vseh ostalih zainteresiranih, ki se sprašujejo, ali za pot potrebujejo potne liste in kje je najbližja vojaška baza. Veliko se jih tam pojavi nepripravljenih.

Prostovoljci morajo imeti dokazane izkušnje v vojski ali organih pregona, hkrati pa si morajo pot do poljsko-ukrajinske meje organizirati sami. Od tod naprej jih ukrajinska legija razporedi v enote. Številna poročila kažejo tudi na to, da nekateri izmed njih prečkajo ukrajinsko mejo in se morajo nato znajti sami.

Nacionalne države se na plačance odzivajo različno

Kljub temu da zahodne države pošiljajo Ukrajini pomoč tudi v obliki orožja, zaradi strahu pred vstopom v konflikt in njegovo eskalacijo Nato ali kakšna druga posamezna država svojih sil ni poslala na bojišča, države pa so se različno odzvale na ukrajinski poziv k bojevanju.

Belgija na primer želi od udejstvovanja odvrniti svoje veterane, medtem ko v Veliki Britaniji razpravljajo o zakonitosti. Zunanja ministrica Liz Truss je sicer dejala, da bodo imeli Britanci, ki se bodo odločili za ta korak, podporo.

Danska premierka Mette Frederiksen je istega dne po pozivu Zelenskega dejala, da je prostovoljstvo "izbira, ki jo lahko naredi vsak," tovrstne odločitve pa je podprla tudi latvijska vlada. "Naši državljani, ki želijo podpreti Ukrajino in se prostovoljno prijaviti, da tam služijo za obrambo ukrajinske neodvisnosti in naše skupne varnosti, morajo to možnost imeti,"  je dejal latvijski poslanec Juris Rancanis. V Latviji so sprejeli zakon, ki državljanom omogoča, da primejo za orožje na ukrajinski strani.

Hrvaški vojaški ataše v Rusiji Željko Akrap je prejšnji četrtek v Moskvi zavrnil protestno noto Rusije zaradi informacij, da so v Ukrajino prišli hrvaški plačanci, ki se borijo na strani ukrajinske vojske. Teh naj bi bilo po ruskih informacijah več kot 200, kar Hrvaška ne priznava. Hrvaško obrambno ministrstvo je namreč zanikalo vsakršno povezanost s posamezniki, ki se borijo v Ukrajini.

Tako se je odzvala Rusija

3. marca je tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov sporočil, da se plačanci, ki jih Zahod pošilja v Ukrajino, ne bodo obravnavali kot bojevniki v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, prav tako jim ne bo priznan ​​status vojnih ujetnikov po Ženevski konvenciji. Rusija tako vsem plačancem grozi, da jih bo za kakršna koli subverzivna dejanja proti ruski vojski preganjala kot zločince.

Po drugi strani se tudi Rusija sooča z obtožbami, da za boje izkorišča tuje plačance, saj v Pentagonu trdijo, da Moskva za boje v Ukrajini novači Sirce in druge tuje borce, na ruski strani pa se borijo tudi Čečeni. Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožbe že zavrnil in dejal, da v vojni ne sodelujejo niti ruski naborniki niti rezervisti, temveč le profesionalni vojaki.