Po pričakovanjih je Prodi v spodnjem delu parlamenta dobil udobno večino, saj je zanj glasovalo 326 poslancev, proti njemu pa 275.
Prodija zdaj čaka še glasovanje v senatu, kjer pa so možnosti za večinsko podporo pičle, saj so mu podporo odtegnili nekateri ključni senatorji. Najnovejša kriza v italijanski vladi je nastala, ko je pred nekaj dnevi odstopil italijanski pravosodni minister Clemente Mastella, nato pa je iz koalicije potegnil še svojo sredinsko katoliško stranko UDEUR in ob tem napovedal, da Prodija ne podpira več.
Tokrat gre zares
Za 68-letnega Prodija je v njegovem 20-mesečnem mandatu na čelu levosredinske vlade sicer to
že 32. glasovanje o zaupnici. Čeprav ga je uspešno prestal, pa je zaradi pomanjkanja zaupanja v
senatu bližje odstopu kot kdajkoli prej. Tako naj bi Prodija k odstopu med današnjim polurnim
srečanjem nagovarjal tudi predsednik države
Giorgio Napolitano.
Prodi naj bi se o odstopu odločil v prihodnjih urah. Če bi odstopil, bi to pomenilo, da se je zanj odločil po lastni izbiri in ne zato, ker bi to od njega zahtevali. Če pa bi v senatu doživel hladen tuš, bi bil prisiljen odstopiti. Obstanek vlade bi bil ob morebitnem glasovanju tako odvisen od dosmrtnih senatorjev.
Možnih scenarijev je več
Predsednik Napolitano bi po sprejemu odstopa razpustil parlament in sklical predčasne
volitve ali pa bi oblikovanje vlade ob podpori sedanjega sklica parlamenta poveril nekomu drugemu.
Obstaja velika možnost, da bi vlado do prihodnjih volitev vodila tehnokratska vlada, ki bi ji
uspelo spremeniti volilno zakonodajo. Ta je trenutno pisana na kožo opoziciji, ki jo sestavljajo
stranke okoli nekdanjega premierja
Silvia Berlusconija. Vendar tudi njim predčasne volitve ne dišijo najbolj.
Po zadnjih podatkih javnega mnenja ima sicer desnosredinska opozicija okoli 12-odstotno prednost pred strankami levice. Vendar pa je več kot 40 odstotkov volivcev še neodločenih. V Italiji so sicer vladne krize zelo pogoste. V povprečju posamezna povojna vlada na oblasti ni vztrajala niti polovico štiriletnega mandata.