V poročilu z naslovom Antarktični pingvini in podnebne spremembe, ki ga je izdal Svetovni sklad za naravo (WWF), je pojasnjeno, kako se zaradi globalnega segrevanja tali dragocena ledena površina, kjer nekatere vrste pingvinov vzgajajo svoje mladiče, druge pa se zaradi krčenja ledu pesti pomanjkanje hrane.

Antarktika se segreva petkrat hitreje, kot je povprečna stopnja segrevanja na Zemlji, poleg tega pa se je tudi ogromen Južni ocean, ki obdaja Antarktiko, segrel vse do globine 3000 metrov. Ledena površina ob zahodnem antarktičnem polotoku pokriva 40 odstotkov površine manj kot pred 26 leti, kar je privedlo do pomanjkanja zalog hrane čopastih pingvinov, so zapisali v poročilu.

Predstavniki WWF so v poročilu navedli, da se je število čopastih pingvinov na Antarktiki zmanjšalo za od 30 do 66 odstotkov, in dodali, da vrsta dolgorepih pingvinov doživlja podobno usodo. Po njihovih besedah se je število nekaterih kolonij cesarskih pingvinov v zadnje pol stoletja razpolovilo, pingvini pa morajo zaradi toplejših zim in močnih vetrov svoj naraščaj vzrejati na vse tanjšem ledu. Na severozahodu antarktičnega polotoka, kjer je segrevanje najintenzivnejše, se je število dolgorepih pingvinov v zadnje četrt stoletja zmanjšalo kar za 65 odstotkov.

Organizacija WWF v poročilu navaja, da se led že nekaj let prehitro predira, zato veliko jajc in malih pingvinov odplavi morje, še preden so pripravljeni na samostojno preživetje. Višje temperature povzročajo vlažnejše podnebje, kar pa prinaša več snega. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi nekatere vrste pingvinov lahko izgubile habitate za vzgajanje svojih mladičev, saj ti potrebujejo območja, kjer ni snega.