Francosko tožilstvo je včeraj na podlagi ugotovitev prve preiskave podatkov na črni skrinjici ugotovilo, da je kopilot airbusa A320 družbe Germanwings v torek na jugu Francije namerno strmoglavil letalo. Uradno ni znano, ali je kopilot storil samomor. Izvršni direktor Lufthanse Carsten Spohr je dejal, da moramo "izhajati le iz tega, da je namerno tako upravljal letalo". Nekateri mediji poročajo, da naj bi v preteklosti imel psihične težave, zaradi katerih naj bi si vzel celo polletni premor. Omenjajo sindrom izgorelosti in depresije.

"Pilot je najbolj superviziran poklic," poudarja Mitja Perat, direktor Inštituta za razvoj človeških virov in strokovnjak za človeški faktor. "Nimamo poklica razen pilota, kjer bi morali tako pogosto izkazovati, da znamo in zmoremo opravljati svoje delo. Pilot mora vsake pol leta v simulator, da pokaže, kako bo odpravil določeno težavo, na primer odpoved motorja ali vulkanski pepel. Pri tem je ocenjevan, ocene vplivajo na njegovo napredovanje in na to, ali bo sploh ostal v letalski družbi."

V sistemu je po oceni Perata zato moralo iti na več mestih nekaj narobe, da se je pilot, če je res imel psihične težave, na dan leta znašel v letalski kabini. "Ne gre za iskanje krivca, gre za to, da mora biti vzpostavljena taka varnostna mreža večih dejavnikov, da sinergetično rešujejo problem, tudi, če se je pojavil naenkrat," poudarja Perat.

Domet psiholoških testov je omejen

Psihološko testiranje mnogokrat ni zakonsko obvezno pri selekcijskem postopku pilotov, vendar se ga mnoge letalske družbe poslužujejo. Domet psiholoških testov je v tem oziru omejen. "Lahko da pilot v selekcijskem postopku ni kazal nobenih težav (samomorilnih tendenc in antisocialnega vedenja), ker lahko mnoge duševne stiske in sindromi izbruhnejo šele pod večjimi duševnimi obremenitvami," razlaga Perat in dodaja, da ne vemo, kaj se je z njim dogajalo pred nesrečo, prav tako ne, ali niso v ozadju zdravstveni razlogi. Čeprav so tudi mladi piloti redno zdravstveno pregledovani vsako leto. "Pri hitrorastočih tumorjih v možganih, se recimo lahko človekovo vedenje spremeni zelo hitro," navede kot primer.

"Bistveno je, da lahko človek o stiski govori, če ni pripravljen dajati izjav, ga lahko spremljamo 24 ur, a ne bomo vedeli, kaj se v njegovi glavi dogaja," poudarja Perat. "Sistem mora omogočati varno komunikacijo osebnih stisk, kar je danes, ko je v ospredju učinkovitost - narediti čimveč in čim boolj hitro s čim manj resursi, lahko problem." Prav tako ne moremo valiti odgovornosti na prepoznavanje samomorilnih in/ali morilskih tendenc na družino in bližnje, saj najbližji ne morejo prepoznati tovrstnih težav prav zaradi prevelike čustvene vpletenosti.

Skoraj polovico ljudi je letenja strah

Perat ob tem poudarja, da je letenje še vedno najvarnejši (takoj za dvigalom) način transporta, vsekakor neprimerno bolj, kot vožnja z avtomobilom. "Ker je do 40 odstotkov ljudi letenja strah, dogodki, kot je ta nesreča, prebujajo in ohranjajo v ljudeh najhujše možne strahove. "

irma.hus@zurnal24.si