Velika večina ljudi na smrtni postelji si ne želi, da bi za časa življenja zadeli na loteriji ali pa zaslužili več denarja, pravi Bronnie Ware, Avstralka, ki je skrbela za na smrt bolne, ki so imeli pred seboj še od tri do 12 tednov življenja.

"Ljudje se zelo spremenijo, ko se soočijo s svojo umrljivostjo. Pri nekaterih so bile spremembe velikanske. Vsak se je soočil z različno paleto čustev, od zanikanja, strahu, jeze, obžalovanja in na koncu sprejemanja," Warova strne doživljanje smrti pri negovanih, ki so zelo vplivali tudi na njeno življenje.

"Prav vsak pa je pred smrtjo našel svoj mir. Ko sem jih vprašala, ali za nazaj kaj obžalujejo, pa so se vedno znova pojavljali isti odgovori." Med njimi pa ni bilo želje po večjem bogastvu, temveč nasprotno, pojavljale so se povsem običajne želje, da bi se v vsakdanjem življenju obnašali drugače in mimo vzorcev, ki jih je vsiljevala okolica, poroča Daily Mail.

Preverite sami, morda imate še čas, da se izognete napakam, ki bi jih pred smrtjo obžalovali.

Pet najpogostejših želja umirajočih:

1. Želim si, da bi imel pogum živeti zvest samemu sebi, ne pa tako, kot so od mene pričakovali drugi. Avtorica pravi: To je bila najbolj pogosta izjava. Ljudje so videli, koliko so v življenju zamudili zaradi dejanj, ki so jih sami izbrali ali ne izbrali. Zdravje omogoča svobodo, ki se je ne zavedamo, dokler ga imamo.

2. Želim si, da ne bi toliko časa posvetil delu. Večinoma so to govorili moški. Pogrešali so svoje otroštvo in partnerje ter si želeli, da bi imeli drugačen odnos do dela.

3. Želim si, da bi imel pogum izražati svoja občutja. Številni so zatrli svoje prave občutke, da bi ohranili mir in prijateljstvo z drugimi. Zato so se izgubili v povprečju in niso postali to, kar bi lahko. Številni so postali bolni prav zaradi zagrenjenosti in nezadovoljstva.

4. Želim si, da bi ostal v stiku s svojimi prijatelji. Šele ko so umirali, so videli pravo vrednost prijateljstev, ki so se jim odpovedali, ker so bili tako osredotočeni v lastna življenja. Vsi pogrešajo prijatelje, ko umirajo.

5. Želim si, da bi si samemu sebi pustil biti srečnejši. Zelo pogosto obžalovanje. Mnogi so se šele na koncu zavedli, da je biti srečen stvar izbire, in so obstali v starih vzorcih in navadah. Tako imenovano udobje družinskosti je prevladalo nad njihovimi emocijami in fizičnim življenjem. Zaradi strahu pred spremembami so se pretvarjali pred drugimi in pred seboj, da so srečni, v resnici pa so globoko v sebi hrepeneli po odkritem smehu in prismojenih dogodkih.