Pet let od drame s talci

Foto: Žurnal24 Rusi se spominjajo krvavih dogodkov.
Mineva pet let, odkar so čečenski ugrabitelji zajeli okoli 750 ljudi v moskovski koncertni dvorani Dubrovka.
Oglej si celoten članek

V Rusiji se spominjajo krvavih dogodkov izpred petih let, ko so 23. oktobra 2002 čečenski ugrabitelji zajeli okoli 750 ljudi v moskovski koncertni dvorani Dubrovka. Zajete talce so rešile ruske posebne enote po 58 urah, vendar je reševalna akcija zahtevala kar nekaj življenj. Uporabili so namreč poseben plin, zaradi katerega je umrlo okoli 130 talcev in 40 ugrabiteljev.

Močno oborožena skupina čečenskih upornikov je takrat za izpustitev zajetih zahtevala konec vojne v Čečeniji in umik ruskih sil iz republike. Kremelj na to ni pristal, zato je skupina talce brez vode in hrane zadrževala na sedežih v dvorani. Več visokih ruskih in mednarodnih predstavnikov je poskušalo ugrabitelje prepričati, naj talce izpustijo, vendar so jih ti izpustili le nekaj deset.


Svojci žrtev žalujejo. © EPA

 
26. oktobra so nato posebne enote ruskih varnostnih sil ob pomoči posebnega plina zavzele poslopje moskovskega gledališča in končale tridnevno dramo. Sestava plina, ki ga je uporabila policija med osvobodilno akcijo, je zaradi velikega števila umrlih še dolgo burila duhove.

Rusko tožilstvo pa je pred štirimi meseci ustavilo preiskavo glede krivde ruskih varnostnih sil za smrt ljudi, kar je razjezilo nekatere svojce žrtev. Njihovo nezadovoljstvo je sicer povzročil tudi kaos, ki je nastal po osvobodilni akciji. Po mnenju svojcev žrtev bolnišnice niso bile pripravljene na sprejem tako velikega števila ljudi, zastrupljenih s plinom.

Kljub ukrepom nove tragedije
Rusija je po krvavem dogodku sprejela več protiterorističnih ukrepov, a upanje, da se podobni dogodki v državi ne bodo več ponovili, je usahnilo na začetku septembra leta 2004, ko so teroristi v šoli v severnoosetijskem Beslanu zajeli več kot 1000 ljudi. Tragedija, ki se je prav tako razpletla nasilno, je zahtevala najmanj 339 žrtev, ugrabitelji pa naj bi bili večinoma iz kavkaških republik Čečenije in Ingušetije.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.