Papež Benedikt XVI. je umestil 23 novih kardinalov, med katerimi je 18 elektorjev. S tem se je kardinalski zbor povečal na 201 člana, od katerih jih ima 120 pravico v primeru smrti sedanjega papeža voliti novega. Sveti oče je blagoslovil vsakega novega kardinala posebej in jim izročil škrlatna ogrinjala in pokrivala. Ob tem jih je spomnil, da barva njihovih oblačil simbolizira njihovo pripravljenost, dati življenje za vero. Med nedeljsko sveto mašo na Trgu svetega Petra v Rimu pa naj bi papež v skladu s tradicijo novim kardinalom podelil še kardinalske prstane.

Vrhovni poglavar katoliške cerkve je v govoru v baziliki svetega Petra v Vatikanu ob umestitvi posebej izpostavil novega kardinala iz Iraka ter vse kristjane v tej državi. 80-letni bagdadski patriarh kaldejske cerkve Emanuel Karim Deli je prvi kardinal iz Iraka in eden od petih novih kardinalov, ki zaradi svoje visoke starosti ne bodo imeli pravice voliti novega papeža. Benedikt XVI. je oktobra, ko je sporočil imena novih kardinalov, pojasnil, da je kardinale, ki ne bodo elektorji, imenoval zaradi njihovih posebnih zaslug.
Na zadnjem konzistoriju lani je bilo umeščenih 15 novih članov kardinalskega zbora, med njimi tudi nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Kardinali, znani tudi kot princi cerkve, so po papežu najvišji predstavniki rimskokatoliške cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov. Kardinalskemu zboru predseduje dekan oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan. Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih. Kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let, imajo tudi pravico voliti novega papeža. Po trenutno veljavnih pravilih je lahko kardinalov elektorjev največ 120, razen če papež ne odloči drugače.