Proti glavnemu mestu Bosne in Hercegovine (BIH) se že danes odpravljajo tisoči vernikov. Ob deveti uri zjutraj bo namreč na sarajevskem letališču pristalo letalo s papežem Frančiškom, ki bo ob enajstih na glavnem stadionu Koševu daroval mašo.
Kot je za Žurnal24 pojasnil Tadej Strehovec iz Slovenske škofovske konference: "Škofije organizirana romanja ob obisku papeža za slovenske vernike organizirajo le za sosednje države, kot naprimer lani poleti, ko je bil papež na obisku v primorskem zamejstvu."
Strehovec je dodal, da v Sarajevo v imenu slovenske Cerkve potujeta ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ter koprski škof Jurij Bizjak.
Za BIH papežev obisk zgodovinski dogodek
Papež ima v enodnevnem, enajsturnem programu napovedana številna srečanja s škofi, redovniki, pogovarjal se bo tudi z predstavniki drugih religij. Ob prihodu pa se bo v predsedniški palači najprej sešel s člani predsedstva BIH, ki jih trenutno vodi Srb Mladen Ivanič.
Po navedbah sarajevskega časopisa Oslobodjenje bodo politiki svetemu očetu v znak dobrodošlice podelili ključ mesta Sarajeva, kot simbol multikulturnosti in multireligioznosti ter poseben medaljon, ki simbolizira ljubezen in mir.
Papež v imenu miru in bratstva
V poslanici pred obiskom je papež izpostavil, da v BIH namerava okrepiti medverski dialog, predvsem pa želi dati spodbudo mirnemu sožitju v državi, so zapisali na spletni strani Svetega sedeža. Papež prihaja v Bosno stoletje po začetku prve svetovne vojne, dvajset let po pokolu v Srebrenici in daytonskem sporazumu izpostavljajo komentatorji. Prihaja v državo, ki je še vedno v izgradnji in kjer v dveh entitetah živijo muslimanski Bošnjaki, pravoslavni Srbi in katoliški Hrvati, dodajajo.
"Vsakemu posamezniku, družini, skupnosti želim oznaniti Božjo milost, nežnost in ljubezen," je sporočil papež Frančišek pred obiskom.
Tretji obisk poglavarja rimskokatoliške cerkve v BIH
Jutrišnji obisk bo tretji obisk kakega papeža v tej državi. Papež Janez Pavel II je BiH prvič obiskal slabi dve leti po daytonskem sporazumu, aprila 1997, nato pa še leta 2003, ko je med drugim v Republiki srbski hrvaškega intelektualca Ivana Merza razglasil za blaženega.
Še bolj potrebno bi jih bilo zaščitit v celotni EU !!!
Pred vojno 830 tisoč, sedaj 460 tisoč. In kam jih je izginilo skoraj 400 tisoč. Ali so prestopili v drugo …