V tem kraju naj bi na "postnih duhovnih vajah" ostal en teden. Tja pa se je podal kar z romarskim avtobusom, povsem v skladu s slogom, ki ga je nakazal v minulem letu, da mu blišč Vatikana ne ugaja in da mu je ljubši pristen stik z ljudmi.

Na svojem Twitter profilu se je danes obrnil na vernike s prošnjo: "Prosim, molite zame."

Niso bili vsi zadovoljni

Papež Frančišek si je s svojimi izjavami v preteklem letu nakopal tudi številne nasprotnike. Sprožil je precejšnje nelagodje med kardinali in prelati, še posebej med tistimi, ki jih je označil za "salonske" in ki so imeli veliko moč in so jo radi tudi razkazovali. Duhovnike je opomnil, da bi morali biti kot duševni pastirji sredi črede.

Vendar pa je po odstopu predhodnika Benedikta XVI. dobil jasen mandat kardinalov – reforma Cerkve, njena poživitev in ustavitev upadanja števila vernikov. Pedofilski škandali in njihovo pometanje pod preprogo, okostenelost vatikanskih ustanov in notranji boji za oblast v Vatikanu so namreč močno načeli ugled Cerkve. Na koncu pa tudi pripravili Benedikta XVI. do odstopa 11. februarja lani, prvega odstopa papeža v zadnjih 600 letih.

"Nekatere spremembe površinske, druge dejanske"

S tovrstnim pristopom je sprožil pravcato revolucijo za vatikanskimi zidovi in tudi v Cerkvi nasploh. Religiolog Marjan Smrke z ljubljanske fakultete za družbene vede nastop Frančiškovega pontifikata primerja z nastopom "glasnosti" – odprtostjo, s kakršno se je razrahljal tog sovjetski partijski režim.

"Na mestu je vprašanje, koliko so reforme za zdaj stvar sloga, vtisa in koliko so dejansko posegle v vsebinska vprašanja. Menim, da ni mogoče zanikati, da so nekatere spremembe predvsem površinske in da so tu tudi nekatere spremembe, ki so vsebinske, dejanske," je za STA pojasnil profesor.

Izpostavil je še, da je "med slednjimi tudi učinkovit higienski poseg v slovenski prostor", ko je konec lanskega julija zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije dosegel odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška.