Odstopil bo 28. februarja ob 20. uri, in sicer zaradi starosti. Kot je pojasnil, občuti težo svojih dolžnosti, odločitev o odstopu pa je "po dolgem premisleku" sprejel "v dobro Cerkve"-

Po pisanju kardinala Rodeta sta za papežev odstop vedela le dva kardinala.

Vest večkrat preverjal pred Bogom

Svojo odločitev je sporočil med javnim konzistorijem v Rimu, in sicer v latinščini. "Dragi bratje! Ta konzistorij nisem sklical le zaradi razglasitve treh svetnikov, ampak da vam sporočim odločitev, ki je za življenje v Cerkvi zelo pomembna. Potem ko sem svojo vest pred Bogom večkrat preveril, sem prišel do zaključka, da mi moje moči zaradi starosti ne dovoljujejo več opravljanja te službe. Zavedam se, da ta služba zaradi svojega duhovnega bistva ni sestavljena le iz dejanj in besed, ampak tudi trpljenja in molitev. Vprašanja, ki so za življenje in vero zelo pomembna, vplivajo na svet, ki se zelo hitro spreminja. Za manevriranje Petrovega čolna sta pomembni tako moč telesa kot moč duha, moč, ki je pri meni začela v zadnjih mesecih pojenjati, kar je vodilo v spoznanje, da te naloge ne zmorem več zadostno opravljati. Zavedajoč se resnosti tega akta s svobodno voljo razglašam, da zapuščam mesto rimskega škofa, Petrovega naslednika, ki so mi ga kardinali 19. aprila 2005 zaupali," je povedal papež in se iz vsega srca zahvalil "za ljubezen in delo", ki sta mu olajšala delovanje. Obenem jih je prosil odpuščanja za napake.

"Sveto mater Marijo prosimo, naj kardinalom s svojo materinsko dobroto pri izboru novega papeža stoji ob strani. Kar se mene tiče, želim sveti cerkvi tudi v prihodnosti z vsem srcem služiti, in sicer skozi življenje in molitev," je še povedal Benedikt XVI, ki je tretji papež v zgodovini, ki je odstopil in prvi v zadnjih 600 letih.

Hitreje se utrudi, je povedal papežev brat Georg in njegov odstop označil za "naravni proces". "Moj brat si želi v starosti več miru," je dodal 89-letnik, ki je že pred meseci izvedel za bratovo namero. Papežu naj bi zdravnik že pred časom odsvetoval daljše lete.

Papeževa napoved za vse veliko presenečenje

O njegovem odstopu se je sicer špekuliralo že več mesecev, kljub temu pa je papež s svojo odločitvijo presenetil svet. Ljubljanski nadškof Anton Stres je v odzivu dejal, da je njegovo dejanje vredno vsega spoštovanja in občudovanja. "Papež Benedikt XVI. razodeva veliko odgovornost, s katero je vedno vodil Cerkev in ji služil," je za Radio Ognjišče iz Lourdesa poudaril Stres.

"Kot strela z jasnega," pa je njegov odstop komentiral kardinal Angelo Sodano, italijanskega premierja Maria Montija pa je "nepričakovana vest pretresla". Nemška vlada je papežu, ki je po rodu Nemec, izrazila spoštovanje in hvaležnost. "Nemška vlada ima najvišje spoštovanje do svetega očeta in mu izraža hvaležnost za vodenje Cerkve zadnjih osem let," je izjavil tiskovni predstavnik vlade Steffen Seibert. V kratkem naj bi se oglasila tudi kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Francois Hollande pa je poudaril, da si odločitev papeža zasluži vse spoštovanje. "Nimam posebnega komentarja na to odločitev, ki je vredna spoštovanja in po kateri bo izvoljen nov papež," je za novinarje izjavil Hollande.

Kot nadškof veljal za enega najvplivnejših v Vatikanu

Nemec Joseph Ratzinger je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve in prvi po 480 letih. Leta 2005 je nasledil papeža Janeza Pavla II. po njegovi smrti. Bil je njegov tesen sodelavec in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Je zagovornik skrajno konservativnih stališč Cerkve, zaradi česar je v času Janeza Pavla II. veljal za ideologa Vatikana. Münchenski nadškof je pred izvolitvijo veljal za enega od najvplivnejših mož v Vatikanu.

Leta 1943 so ga kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München. Leto pozneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 je dezertiral iz nemške vojske in se vrnil v Traunstein, tam pa so ga nato kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. Zatem je znova vstopil v semenišče. Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965). Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta pozneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega "ministrstva za teologijo" oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo rimskokatoliške cerkve, in sicer ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel VI.