Pred glasovanjem je palestinski predsednik Mahmud Abas resolucijo označil za zgodovinsko. Izraelski veleposlanik Ron Prosor pa je podpornikom resolucije sporočil, da spodkopavajo pot do miru.

Palestinci so si za datum glasovanja o resoluciji, ki jo je predlagala Arabska liga, izbrali 29. november, ker je to mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom in obletnica razdelitve britanskega mandata Palestine na arabski in judovski del. Proti resoluciji je glasovalo devet držav, med njimi poleg ZDA in Izraela Češka, Kanada, Panama, Mikronezija, Maršalovi otoki, Nauru in Palau.

Dobila dve tretjini glasov

Resolucija, ki potrjuje palestinsko državnost na ozemlju Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema, je bila potrjena z več kot potrebno dvotretjinsko večino glasov in ob glasnem aplavzu v dvorani, kjer je pred glasovanjem navzoče nagovoril palestinski predsednik.

Odločitev GS ZN ne pomeni sprejema Palestine v ZN. To mora potrditi Varnostni svet ZN, kjer imajo ZDA pravico veta, vendar Palestincem omogoča, da postanejo članice agencij ZN in mednarodnih organizacij ali ustanov, kot sta Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Palestinci lahko na teh sodiščih vložijo tožbe proti ukrepom Izraela oziroma zahtevajo določitev meje. Palestinci se med drugim lahko poskušajo pridružiti Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo in pogodbi o pravu morja, kar bi jim omogočilo zahtevo, da nadzirajo zračni in pomorski teritorij. Palestina je že članica Unesca.

Po potrditvi glasen aplavz

Po potrditvi resolucije je v GS ZN odmeval glasen in dolg aplavz, kmalu pa so se začele izjave veleposlanikov z razlago glasovanja za, proti in vzdržanega glasu. Slovenskih predstavnikov med njimi ni bilo. Prav vsi govorniki so obe strani pozvali k obnovi mirovnih pogajanj, ki lahko edina privedejo do končne rešitve spora. Med njimi so bili najbolj zgovorni predstavniki evropskih držav, od katerih se je večina glasovanja vzdržala ali pa glasovala v podporo resoluciji.