Skupno število ljudi, ki so umrli v omenjenih naravnih nesrečah – cunamiju v Indijskem oceanu leta 2004 ter potresih v Kašmirju leta 2005 in na Haitiju leta 2010 –, sicer precej presega število umrlih v poplavah v Pakistanu, a po ocenah tamkajšnje vlade so poplave do zdaj prizadele okoli 13 milijonov ljudi – dva milijona več kot prej omenjene naravne nesreče.
V Organizaciji Združenih narodov z omenjeno primerjavo želijo ponazoriti razsežnosti poplav v Pakistanu, ki so med prebivalci sprožile veliko jezo zaradi prepočasnega odziva tamkajšnjih oblasti.
"Ubila nas bo lakota"
Reševalce na poti do prizadetih območij zelo ovirajo vremenske razmere, saj je slabo vreme helikopterjem večkrat preprečilo letenje. Zaradi poškodovanih prometnih povezav pa so nekateri prebivalci še vedno odrezani od sveta.
Poleg tega so ostali brez domov. Vse, kar jim je ostalo, so tako oblačila, ki jih imajo na sebi.
"Nimam posod. Za otroke nimam nobene hrane. Nimam denarja," je dejala 40-letna Hora Mai. "Uspeli smo ubežati naraslim vodam, toda zdaj nas bo ubila lakota."
Čeprav so oblasti napovedale, da bodo za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, postavile posebne šotore, jih novinar ameriške tiskovne agencije AP, ki je zadnje tri dni potoval po območju, ni videl.
Krizo izkoriščajo teroristi
Čeprav so Pakistanu na pomoč priskočile številne države, bo moral v obnovo porušenih mest vložiti še več sto milijonov dolarjev.
Ker pa so zaradi krize proračuni številnih držav po svetu precej obubožani, se nevladne organizacije bojijo, da bi jezo prebivalcev nad pakistanskim predsednikom, ki kljub poplavam ni prekinil evropske turneje, lahko izkoristili islamski skrajneži, ki so na prizadetih območjih.
Slednji bi tako lahko v zameno za pomoč v svoje vrste privabili več ljudi, ki bi se bili pripravljeni bojevati proti pakistanskim oblastem.