Premier Borut Pahor je namreč dejal, da se je glede Basla posvetoval z ministrom Gasparijem. Pravi: "Mi smo z odgovorom iz Basla zadovoljni. Slovenija je zadovoljna, da je Hrvaška poslala vso dokumentacijo v Basel."

Zato odgovora ne razume kot zavrnitev iz Basla, kot poročajo hrvaški mediji. Meni celo, da je odgovor še eden od uspehov v reševanju problema med državama.

Račun brez krčmarja
Po pisanju hrvaškega časnika Večernji list se iz odločbe, ki je na začetku novembra prišla na naslov hrvaške vlade in podpredsednika Ivana Šukerja, jasno vidi, da je hrvaška premierka Jadranka Kosor delala račun brez krčmarja, ko je v javnosti trdila, da se bo ob pomoči omenjene banke rešilo večletno odprto vprašanje med državama.

Generalni direktor banke Jaime Caruiana in generalni sekretar banke Peter Dittus sta tako v pismu zavrnila ponudbo hrvaške vlade, da bi delovala kot arbiter v sporu med Slovenijo in Hrvaško. Po njunem mnenju v tem primeru ne moreta ponuditi nič novega glede na neuspešne pogovore o nasledstvu od junija leta 2001 do septembra leta 2002.

Edino, kar lahko baselska banka ponudi hrvaški, pa je po besedah tamkajšnjih vodilnih to, da se guvernerji držav nekdanje SFRJ o nasledstvenih vprašanjih neformalno pogovarjajo v prostorih banke med rednimi sestanki, ki potekajo vsaka dva meseca.

"Morda bi lahko med temi pogovori prišlo do rešitve problema starih deviznih vlog," so hrvaški vladi v pismu zapisali baselski bankirji.

Lažen optimizem v Lovranu?
Pismo, ki sicer nosi oznako zaupno, tako po pisanju časnika kaže, da je Kosorjeva javnosti dajala lažno upanje, da se bo problem, ki že 20 let bremeni državi, kmalu rešil.

Stališče Slovenije od vsega začetka je sicer, da so devizne vloge del nasledstvenih vprašanj, kar pa je Hrvaška vseskozi zavračala.

Kosorjeva se je tako še v Lovranu, kjer se je srečala s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem, hvalila s hitrim reševanjem tega problema, pri tem pa jo je podprl tudi Pahor, ko je dejal, da sta državi po 20 letih našli rešitev problema deviznih vlog nekdanjih varčevalcev LB.

"Ne rečem, da je ta proces zdaj končan, a smo našli rešitev," je takrat dejal Pahor. Slovenija je sicer pogojevala zaprtje poglavlja 4 (svobodno gibanje kapitala) v pogajanjih Hrvaške za vstop v EU s pristankom Hrvaške, da se pogovori o nasledstvu SFRJ nadaljujejo pod pokroviteljstvom baselske banke.

Kosorjeva Pahorja že drugič speljala na led?
Po pisanju časnika gre pri vsem skupaj za veliko prevaro – vprašanje je, kaj je o njej vedela Kosorjeva. Ko je Hrvaška pristala na nadaljevanje pogovorov, se je banka v Baslu umaknila in sporočila, da pri tem ne bo sodelovala.

Hrvatje naj bi tako, kot pravi naš vir na MZZ, poslali napačno vlogo. Z drugimi besedami naj bi tako Kosorjeva Pahorja že drugič speljala na led: najprej z dogovorom o skupnem varovanju zračnega prostora, zdaj pa še z dogovorom o Baslu.