Čeprav so bila pričakovanja nizka in so voditelji še daleč od sprejetja zavezujočega podnebnega dogovora, Jernej Stritih, direktor službe vlade za podnebne spremembe, in tudi nevladne organizacije podnebni vrh v Cancunu ocenjujejo kot korak naprej. “Bali smo se razpada pogovorov na nivoju Združenih narodov, ampak se ta ni zgodil,” pravijo.

Na slabšem zaradi Rusije
Pogajanja so potekala tudi o upoštevanju dodatnega dovoljenega obsega izpustov ogljikovega dioksida glede na gozdne površine v posamezni državi. Dogovora o tem svetovni voditelji niso dosegli. Za zdaj lahko Slovenija na ta račun uveljavlja 1,32 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida. Ob predlagani spremembi metodologije obračunavanja bi bil položaj za Slovenijo lahko slabši. Obstaja namreč bojazen, da bi države na račun gozdov nadomestile večino svojih emisij. Vprašljiva je zlasti Rusija.

Tuvalu, ena od otoških držav, ki jih bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, predlaga, da bi upoštevali le zmanjšanje obsega sekanja gozdov. Država, ki bi povečala posek, bi bila kaznovana in obratno, pojasni Stritih. “Sloveniji se to zdi nepravično, ker smo v preteklosti veliko manj sekali, kot bi lahko. Gozdovi imajo veliko lesno zalogo, so stari, in če jih ne obnavljamo, lahko pride do katastrofalnih dogodkov, napada lubadarja ali na primer požarov,” dodaja.