John Muhammad je oktobra leta 2002 skupaj z mladoletnim Leejem Malvojem z ostrostrelsko puško pobijal ljudi v prestolnici Washington ter državah Maryland in Virginija. Pred tem sta oba morila tudi v Arizoni, Alabami in Louisiani. Območje prestolnice je več tednov živelo v strahu pred neznanim morilcem.

Po aretaciji je nekdanji zvezni pravosodni minister John Ashcroft odredil, da se jima sodi v Virginiji, čeprav sta šest od desetih ljudi pobila v Marylandu. Ashcroft se je za to odločil, ker Virginija pogosteje obsoja na smrtno kazen oziroma je po usmrtitvah takoj za Teksasom.

Duševna bolezen kot rešilna bilka
Malvo se je izvlekel z dosmrtnim zaporom brez možnosti pogojnega izpusta, porota pa je Muhammada zlahka obsodila na smrtno kazen, ker ni nikoli pokazal nobenega obžalovanja za dejanja. Njegovi odvetniki so ga poskušali rešiti s trditvijo, da je duševno bolan zaradi izkušenj v prvi zalivski vojni proti Iraku leta 1991. S to trditvijo so prišli tudi do vrhovnega sodišča, ki je zahtevo po blokadi usmrtitve gladko zavrnilo.

Smrtna kazen neustavna
Vrhovno sodišče je v ponedeljek obravnavalo tudi ustavnost dosmrtnih zapornih kazni za mladoletnike. Sodišče je leta 1988 odločilo, da je smrtna kazen nad osebami, ki so morile pred 16. letom starosti, neustavna. Nekaj držav je nato še naprej izvajalo smrtne kazni nad mladoletniki, ki so bili stari 16 ali 17 let.

Leta 2005 je sodišče s tesno večino petih sodnikov proti štirim odločilo, da so neustavne tudi usmrtitve morilcev, ki so dejanje izvršili pred dopolnjenim 18. letom starosti. Kot skoraj vedno je takrat odločilni glas za večino prispeval sodnik Anthony Kennedy, ki sicer večinoma glasuje s konservativnim delom sodišča, občasno pa tudi z liberalci.