Letališča v Karibih in na jugovzhodu ZDA se zapirajo druga za drugim zaradi Irme, ki kot hurikan najvišje, 5. stopnje melje vse pred sabo.
Zanimiva pa je zgodba zadnjega letala, ki je še uspelo prepeljati potnike do San Juana na Portoriku in se po rekordno kratkem postanku znova vrniti na letališče JFK v New Yorku, ZDA. Posnetek s Flight Radarja deluje strašljivo, saj je boeing 737 letalske družbe Delta očitno zapeljal neposredno v orkan in nato pristal na letališču. Po manj kot treh urah in pol pa je letalo že spet pristalo v New Yorku. Kako je to mogoče?
Pri Wired so za razlago prosili pilota potniških letal in inštruktorja pilotov Douglasa M. Mossa. Pojasnil je, da za običajnega Zemljana manever posadke res deluje samomorilsko, a da se protokoli pilotiranja v takšnih razmerah ne ločijo od postopanja v primeru običajnih neviht. Kot pa je pojasnil, je bilo večino najbolj zahtevnega dela opravljenega še pred pristankom v San Juanu, saj sta morali posadka na letalu in kontrola zračnega prometa vključno z letalskimi meteorologi natančno začrtati optimalno pot, da se je letalo izognilo prehudemu vetru.
Ker je v tistem času na območju veter dosegal le 31 vozlov (manj kot 60 km/h), so kontrolorji letalu dovolili nadaljevanje poti in ne preusmeritev, denimo v Miami na Floridi. Kljub turbulencam je letalo varno pristalo, le eden od potnikov je po poročanju Jalopnika poročal, da zaradi tresenja ni mogel popiti kave.
51 izjemno napornih minut
V San Juanu je sledila nova bitka s časom. Letalo so letališke službe po pristanku izkrcali, napolnili z gorivom in vsem ostalim ter vkrcali potnike v vsega 51 minutah, kar je za letalo s 180 sedeži res izjemen rezultat. Vmes se je seveda morala posadka še pripraviti na ponoven vzlet, vse v trenutkih, ko se je veter nevarno krepil.
Da bi letalo ostalo na letališču, bi bila (vsaj za Delto) najslabša možnost, saj bi ga orkan skoraj gotovo uničil. Kot zadnje letalo pred popolnim zaprtjem letališča je tako uspelo vzleteti in to okoli petnajst minut pred predvidenim urnikom.
Moss pojasnjuje, da je posadka ob tem gotovo uporabila več plina kot običajno ter imela drugačne nastavitve pred- in zakrilc, da se je letalo bolje znašlo med vetrom. Ker je hitreje pridobivalo hitrost, je po kakih 15 minutah "rodea" med vetrom in ob pomoči podatkov, kako se izogniti najbolj nevarnim žepom vetra ali vode, že prišlo na višino 20 tisoč čevljev (6.100 metrov), kjer je zavladala le še jasnina. Po podatkih Flight Radarja je v New Yorku s 173 potniki pristalo tri ure in pol kasneje, pol ure prej kot običajno.
dezurni@zurnal24.si