Podobno je lani napovedovala tudi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović. A hrvaški ekonomisti opozarjajo, da je napovedani rok za uvedbo evra nedosegljiv.

Orešković je prevzem evra na kratko omenil med torkovim obiskom v Berlinu, ko je dejal, da sta se o oživljanju zgodbe o vstopu Hrvaške v evropsko monetarno unijo pogovarjala z guvernerjem hrvaške centralne banke (HNB) Borisom Vujčićem prejšnji konec tedna.

Vujčić je v odzivu na Oreškovićevo izjavo ocenil, da bi do leta 2020 v najboljšem primeru lahko pripravili pogoje za tehnični postopek uveljavitve evropske valute, potem pa bi bilo potrebnih še najmanj dve ali tri leta, da bi z evrom tudi nadomestili kuno.

Finančni minister pa nič o datumu

Hrvaški minister za finance Zdravko Marić ni želel ugibati o rokih za uveljavitev evra, a tega ne pričakuje pred letom 2020. Kot je ocenil, ima Hrvaška še veliko dela, da bi izpolnila maastrichske kriterije, predvsem je treba znižati delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP).

V Zagrebu pričakujejo, da bodo v prihodnjih dveh letih občutno znižali delež javnega dolga v BDP in da bodo potem lahko dobili priložnost za vstop v evropski tečajni mehanizem (ERM), kar pomeni, da bo država že pod vplivom Evropske centralne banke in članic območja evra.
Hrvaški ekonomisti ocenjujejo, da je med petimi temeljnimi kriteriji za uveljavitev evra največja ovira ravno delež javnega dolga v BDP, ki je trenutno nekaj pod 90 odstotki, medtem ko v skladu z maastrichtskimi kriteriji ne sme biti višji od 60 odstotkov BDP, stabilnost pa je treba kazati tudi v srednjeročnem obdobju.

Evropska komisija lahko prižge zeleno luč za evro tudi v primeru, da bo Hrvaška kazala, da uspešno znižuje javni dolg, kot je to bilo v primerih Grčije, Irske, Italije in Belgije, ki so vstopile v območje z evrom z javnim dolgom nad 60 odstotki svojega BDP.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da bodo delež javnega dolga v BDP do leta 2022 skrčili na 75 odstotkov. Zavedajo se, da so za znižanje javnega dolga nujno potrebne učinkovite strukturne reforme zaradi krepitve konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva in produktivnosti.

Strokovnjaki uvedbi ne nasprotujejo

Hrvaška vlada je napovedala, da bo že letos znižala proračunski primanjkljaj pod maastrichtske tri odstotke. Dodatnih ovir na poti do evra pa po mnenju strokovnjakov ne bodo predstavljali inflacija, razmeroma stabilen tečaj kune v primerjavi z evrom in dolgoročne obrestne mere, ki so tudi temeljni kriteriji za vstop v območje evra.

Med strokovnjaki ni bilo slišati nasprotovanja uvajanju evra. Prevladovale so ocene, da gre za eno najbolj pomembnih reformnih potez Oreškovićeve vlade in hrvaške centralne banke.

dezurni@zurnal24.si