Opazovali smo krvavo rdeči Lunin mrk

Foto: EPA
Foto: EPA
Ponoči je bila vidna super Luna, ki je bila videti svetlejša in večja kot ponavadi. Proti jutru je nastal popolni Lunin mrk, nekaj svetlobe pa je obšlo Zemljo in Luno obarvalo krvavo rdeče.
Oglej si celoten članek

Ponoči smo na nebu lahko opazovali izredno redek nebesni pojav. Ker je bilo vreme lepo, je bila namreč vidna super Luna, ki je bila v tej noči najbliže Zemlji, zato je delovala večja in svetlejša. Proti jutru nastal je nastal popolni Lunin mrk, nekaj svetlobe pa je vseeno obšlo Zemljo in Luno obarvalo krvavo rdeče.

Svetlejša in večja

Luna je bila v tej noči najbliže Zemlji in je delovala za 30 odstotkov svetlejša in za 14 odstotkov večja kot v najbolj oddaljenem položaju od Zemlje.

Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk

Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk

 

        Pri astronomski reviji Spika so navedli, da se je v samo nekaj urah na našem nebu zvrstila cela vrsta dogodkov. Na svoji tirnici se nam je naš satelit najprej najbolj približal, uro pozneje je bil poravnan z Zemljo in Soncem, to je bila polna Luna, v istem trenutku pa je tudi v celoti zdrsnil v stožec Zemljine sence.

Naslednjič šele leta 2033

Doživeli smo prvi popolni mrk v Evropi po letu 2011, naslednji bo v Evropi viden šele 27. julija 2018.

Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk Luna sicer vsak mesec potuje do podobnega položaja, a načeloma se premika nad ali pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.

Nocojšnja super krvava Luna pa je bila prva od leta 1982 in peta zabeležena od leta 1900. Naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033.

Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk Foto: EPA Krvavo rdeći lunin mrk                                                                                                                                        Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Normalno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre polna Luna skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi sicer morala tedaj postati nevidna, vendar se to ne zgodi, saj jo mimo Zemlje doseže nekaj žarkov. Zemljina atmosfera to svetlobo filtrir

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.