Voditelji držav članic, med njimi premier Robert Golob, so Evropsko komisijo in Svet EU pozvali, naj "nujno predložita konkretne odločitve" glede ta teden predstavljenih predlogov komisije in dodatnih ukrepov, ki so jih določili v sklepih današnjega zasedanja.

Med temi ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina, so zapisali voditelji.

Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi. To je komisija predlagala že v predlogu uredbe, ki ga je predstavila v torek.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu. Dodatni indeks bi bil glede na predlog komisije vezan na dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Kurilna sezona V teh slovenskih mestih se bodo letos greli ceneje kot lani

Odprtih še nekaj vprašanj

Komisijo in Svet EU, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so voditelji pozvali še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, piše v sklepih.

Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila, saj je odprtih še nekaj vprašanj. Med temi je von der Leyen izpostavila finančni vpliv za države članice, ki uporabljajo veliko plina za proizvodnjo elektrike.

Poleg tega so se predsedniki vlad in držav članic zavzeli za izboljšanje delovanja energetskih trgov, da bi povečali preglednost, omilili likvidnostne težave podjetij in izločili dejavnike, ki krepijo volatilnost cen plina. Obenem je treba po mnenju Evropskega sveta ohraniti finančno stabilnost.

Podprli so tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.

V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna, in okrepitev naporov za varčevanje z energijo.

Kurilna sezona V povprečni hiši bo treba plačati 170 evrov več na mesec

Še 40 milijard za gospodinjstva?

Obenem so se zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z energetsko draginjo. Predsednica von der Leyen je glede tega napovedala različne možnosti. Prizadevala si bo, da bi lahko temu namenili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem večletnem finančnem okviru.

Pri tem so voditelji poudarili pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev in celovitosti evropskega enotnega trga, kar je na novinarski konferenci po zasedanju izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Notranji trg je v središču evropskega projekta. Je močno gonilo blaginje, razvoja in zaščite evropskih državljanov," je povedal.

Predsednica komisije je medtem dejala, da je na zasedanju Evropskega sveta prejela strateške smernice, ki jih je potrebovala. O podrobnostih uredbe pa bodo zdaj razpravljali energetski ministri. Prvič se bodo sestali v torek v Luxembourgu.

Cena padla, a še vedno previsoka

Tako Michel kot von der Leynova pričakujeta, da se bodo učinki poznali kmalu. "Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je močna politična volja," je povedal predsednik Evropskega sveta.

Predsednica komisije pa je pojasnila, da se že ob doslej sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na med 120 in 140 evrov. To je sicer še vedno previsoko, je menila.

dezurni@styria-media.si