Sodišče, sestavljeno iz Mušarafu privrženih sodnikov, je danes zavrnilo pet pritožb, o še eni pa bo presojalo v četrtek. Vse pritožbe so zahtevale razveljavitev Mušarafove volilne zmage z utemeljitvijo, da delujoči vojaški častnik ne bi smel kandidirati za predsednika države. Nerešena pritožba naj bi po poročanju pakistanske zasebne televizije Dawn predstavljala "manjšo oviro",  z njegovo zavrnitvijo pa bo sodišče dokončno odprlo pot za Mušarafovo zaprisego za nov petletni predsedniški mandat.

Stranka nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto je sicer danes sporočila, da je umaknila svoje pritožbe na račun Mušarafove predsedniške kandidature z utemeljitvijo, da ne priznava vrhovnega sodišča v novi sestavi, ki jo je Mušaraf spremenil med izrednimi razmerami. Mušaraf je pozive v domovini in tujini, naj pred začetkom novega predsedniškega mandata sleče vojaško uniformo, zavračal z besedami, da tega zakonsko ne more storiti, dokler sodišče ne potrdi njegove izvolitve. Na volitvah 6. oktobra, ki so potekale v pakistanskem parlamentu in pokrajinskih skupščinah, je ob bojkotu opozicije dobil 57 odstotkov glasov.

Pakistansko vrhovno sodišče je začelo presojati o zakonitosti kandidature Mušarafa na nedavnih predsedniških volitvah. © AFP

Mušaraf je sicer v nedeljo napovedal, da bo volilni komisiji predlagal, naj parlamentarne volitve organizira 8. januarja prihodnje leto. Ob tem ni povedal, ali bodo še pred tem datumom odpravljene izredne razmere, ki jih je uvedel 3. novembra. Mušaraf je svojo odločitev sprejel le nekaj ur po obisku namestnika ameriške državne sekretarke Johna Negroponteja v Pakistanu. Ta je Mušarafa skušal prepričati, naj odpravi izredne razmere in čimprej skliče parlamentarne volitve. Mušaraf je v nedeljo tudi zavrnil grožnje opozicijskih strank, da bodo v znak protesta proti izrednim razmeram in proti dejstvu, da pakistanski predsednik še vedno ni odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske, bojkotirale volitve. ˝Tisti, ki ne zaupajo vase, se zatečejo k bojkotu,˝ je dejal Mušaraf.

Izredne razmere posledica nasilja Islamistov
Kot je znano, je Mušaraf izredne razmere v začetku novembra uvedel pred ključno odločitvijo pakistanskega vrhovnega sodišča o tem, ali bo njegova nedavna volilna zmaga razveljavljena in ker v državi narašča nasilje islamskih skrajnežev. Pakistan se namreč ob meji z Afganistanom že dalj časa spopada s skrajneži, ki so blizu talibanom in Al Kaidi, od konca oktobra pa so se spopadi razširili tudi na nekdaj turistično območje na severozahodu države. Nasilje islamistov je v Pakistanu še posebej silovito od julija. Od takrat je državo pretreslo okoli 20 samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 420 ljudi. Najhujši se je zgodil 18. oktobra v Karačiju, ko je umrlo 139 ljudi.