Libanonski parlament bi moral danes izvoliti novega predsednika države, a je volitve zaradi bojkota opozicije preložil na zadnji dan novembra. Odložitev naj bi opoziciji dala dodatni čas, da se poenoti glede novega vrhovnega poveljnika, je pojasnil predsednik parlamenta Nahib Berri. Vladna koalicija je pred volitvami sicer napovedala, da jih bo izpeljala do konca, čeprav nima dvotretjinske večine, kolikor je potrebno za izvolitev predsednika.

Prihodnost Libanona je zdaj še bolj nejasna. Opazovalci se namreč bojijo, da bo to državo pahnilo v še hujšo politično zmedo in nasilje. Analitiki kot možni posledici neizvolitve predsednika omenjajo "vakuum" na oblasti ali vzpostavitev dveh nasprotujočih si vlad, kakor se je zgodilo v zadnjih dveh letih državljanske vojne, ki je trajala od leta 1975 do leta 1990. Nekateri pa se bojijo, da bi prosirski predsednik Emil Lahoud, ki mu ob polnoči poteče mandat, proti vladi premierja Fuada Siniore lahko zato ukrepal z vojaško silo in vojski ukazal, naj za zdaj prevzame oblast.

Libanonski parlament je novega predsednika od septembra poskušal izvolitvi že trikrat, a so vsi poskusi spodleteli, ker prozahodno usmerjena večina in opozicija ne najdeta soglasja glede predsedniškega kandidata.

Libanon – sod smodnika
Vlada in opozicija se ne moreta dogovoriti o Lahoudovem nasledniku. Ko so drevi propadla še zadnja pogajanja med prosirsko in prozahodno stranjo, sta policija in vojska na ulicah Bejruta že povečali svojo prisotnost.

"Potrebujemo čudež. Čudeži se sicer dogajajo, kljub temu pa ne verjamem, da se bo zgodilv tem primeru," je davi pred zasedanjem parlamenta izjavil francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki je včeraj skupaj z zunanjima ministroma Španije in Italije poskušal zgladiti spor.

Diplomati sicer pravijo, da je konflikt v Libanonu delo tujih oblasti. Vlado Siniore podpirajo ZDA in EU, opozicijo pa Sirija in Iran.