Švicarsko sodišče je nekdanjega bankirja Rudolfa Elmerja danes popoldne spoznalo za krivega za kršenje bančnih skrivnosti. Za krivega je bil spoznan tudi pri obtožbi za grožnje nekdanjemu sodelavcu pri banki Julius Baer.

Čeprav mu je grozilo osem mesecev zapora, pa se je sodišče odločilo le za denarno kazen v višini okoli 5.500 evrov.

Razkrival in grozil
Poleg kršenja švicarskih zakonov o bančni tajnosti je tožilstvo trdilo, da je 55-letni Rudolf Elmer uslužbencem banke pošiljal grozilna pisma ter celo da je z anonimnim klicem, da je v stavbi banke bomba, povzročil preplah.

Elmer je priznal, da je podatke izročil WikiLeaksu, vendar trdi, da ni kršil švicarskih bančnih zakonov. Računi so se namreč nahajali na Kajmanskih otokih, kjer je Elmer vodil eno od poslovalnic banke Julius Baer. Zanikal je tudi obtožbe glede groženj in povzročanja preplaha z bombo.

Eno leto pod nadzorom
"Bili smo nadzorovani. Cela družina je bila prestrašena in prepričal sem bil, da je za vsem skupaj stala banka. Zato sem tudi poslal elektronska sporočila," je pred sodiščem povedal Elmer. V teh sporočilih je leta 2005 vodstvu banke zagrozil, da bo podatke izdal davčnim oblastem v Švici, ZDA in Veliki Britaniji ter da bo podatke o računih na Kajmanskih otokih poslal medijem.

Dodal je, da so mu takrat za tišino ponudili pol milijona švicarskih frankov (okoli 385 tisoč evrov), ki pa jih je zavrnil. Pravi, da za razkritje podatkov ni nikoli dobil nikakršnega denarja.

"Gre le za obrambno strategijo"
"V času, ko je delal na Kajmanskih otokih, ni imel nobenih pomislekov," pa je vztrajala tožilka. Trdila je, da si je Elmer pozo borca proti nepravičnemu bančnemu sistemu nadel šele po odpustitvi leta 2002. "Gre za obrambno strategijo, ki si jo je domislil šele dolgo za tem, ko je zapustil banko, " je še povedala tožilka. Meni, da gre za osebno maščevanje banki, ki ga je Elmer začel po tem, ko je bil odpuščen in se banka na njegovo izsiljevanje ni odzvala.

Elmerju je grozilo do osem mesecev zapora.