"Očarljiva punčka hrepeni po tebi in si želi, da jo objameš." S temi besedami reklamira ameriški proizvajalec igrač Mattel na svoji spletni strani punčko Cuddle&Coo. Toda če gre verjeti množici staršev, ki so v zadnjih tednih besni prihiteli v otroške trgovine po državi in reklamirali na videz nedolžno igračo, punčka Cuddle&Coo izreka stavke, kot so: "Satan je kralj" ali "Islam je luč", piše portal Foxnews. Glede na to, da je sporno igračo s svojih prodajnih polic med drugimi umaknil tudi največji ameriški trgovec Wal Mart, kaže, da pritožbe staršev le niso iz trte zvite.

Punčka Cuddle&Coo vzklika hudiču in islamu? © Mattel.com

Manipulacija in ščepec domišljije
V Mattlu se branijo, da igrača sproža zvoke in glasove, ki so tipični za dojenčke, ne da bi bilo pri tem možno razbrati pravo stavčno strukturo. Dodajajo, da punčka res izreka besedo, ki se lahko sliši kot "night", "right" ali "light" in da z malo domišljije ni več daleč do stavka "Islam is the Light (islam je luč). Do napačnega nerazumevanja zvočnih signaolv punčke naj bi prihajalo zaradi kompresije originalnega tonskega zapisa, ki se tako lahko predvaja prek cenenih zvočnikov. V dokaz je Mattel predložil originalni zapis.

Strokovnjak za zvok John Gaudet  meni, da primeri manipuliranja govornih čipov sploh niso redki, v ozadju pa naj bi bili skoraj zmeraj z raznimi žavbami namazani sodelavci podjetij za izdelavo igrač. "Ljudje velikokrat želijo, da igrače rečejo nekaj, česar v resnici sploh ne izrečejo".

Časnik Daily Mail opozarja, da tovrstne obtožbe ameriških staršev sploh niso nekaj novega. Leta 1998 so mnogi ameriški starši bentili čez govoreče igrače takrat priljubljenega lika Telebajskov, ki so domnevno govorile: "Toplovodar, toplovodar, ugrizni me v rit!" Osem let pozneje naj bi igrača-morska deklica hčerki neke matere rekla "Kuzla". Ne dolgo nazaj so starši fantka Jamesa s Floride pri Mattlu reklamirali igračo, ki naj bi vzklikala: "Ubijte Jamesa". Toda Gudet je prepričan, da ni problem toliko v igračah kot v ljudeh: "Človeška ušesa so varljiv organ. Ljudje velikokrat želijo, da igrače rečejo nekaj, česar v resnici sploh ne izrečejo."