Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra danes znižal za 0,25 odstotne točke na 0,25 odstotka, kar je nova zgodovinsko nizka raven.
ECB je danes znižala tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka, medtem ko obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostaja nespremenjena pri nič odstotkih.
Okrevanje še ni močno
Pri odločitvi za znižanje ključne obrestne mere je očitno prevladalo mnenje, da okrevanje v območju evra še ni dovolj trdno. ECB je ta korak omogočilo tudi dejstvo, da se je inflacija v območju evra oktobra na letni ravni znižala na 0,7 odstotka, kar je najnižja raven po novembru 2009.
Oktobrska inflacija je hkrati tudi precej pod srednjeročnim ciljem ECB, ki inflacijo postavlja blizu, vendar malenkost pod dva odstotka. To je še okrepilo pričakovanja in pritiske trgov ter političnih voditeljev, naj osrednja denarna ustanova v območju evra vendarle znova poseže na trg.
Območje evra je v drugem četrtletju letos izšlo iz 18 mesecev dolge recesije, vendar zadnji znaki kažejo, da okrevanje ni tako močno, kot bi si želeli. "Okrevanje je po našem mnenju šibko, krhko in neenakomerno," je v začetku septembra povedal Mario Draghi. Stopnja brezposelnosti v območju skupne evropske valute je septembra znašala rekordnih 12,2 odstotka.
V veljavi podaljšano obdobje
ECB je ključno obrestno mero na 0,5 odstotka znižala maja, julija pa je Draghi razkril, da bo denarna politika ECB ostala ekspanzivna, dokler bo treba, in da bodo obrestne mere na trenutnih ali celo nižjih ravneh ostale "podaljšano obdobje". To je bila zgodovinsko prva jasnejša napoved za prihodnjo denarno politiko ECB.
Ključna obrestna mera je cena osnovnega vira financiranja za bančne posle in kot taka vpliva tudi na vse preostale obrestne …