Papež Frančišek se je v rimski četrti Corviale družil z mladimi. Odgovarjal jim je na vprašanja o veri in življenju. Ko je na vrsto prišel deček Emanuele, je ta planil v jok. Papež ga je poklical k sebi in prosil, naj mu v uho zašepeta svoje vprašanje.
Deček je dovolil, da papež na glas pove, kaj je deček želel vedeti. "On joče za svojim očetom, ki je umrl. Bil je pogumen, da je jokal pred nami, ker je v njem ljubezen. Njegov oče je bil ateist, ki je svoje štiri otroke krstil. Bil je dober človek. Lepo je, ko sin za svojega očeta reče, da je bil "dober". Če je ta človek lahko tako vzgojil svoje otroke, potem je bil dober človek. Bog je ponosen na tvojega očeta," je dejal papež Frančišek.
Deček je papeža vprašal, ali je njegov oče, ki je ateist, v nebesih. "Bog odloča, kdo gre v nebesa. Kako se je božje srce odzvalo pred takim očetom? Ali bog zapusti svoje otroke, ki so dobri?" je papež vprašal zbrane. Ti so mu v en glas odgovorili, da ne.
"Torej, Emanuele, to je tvoj odgovor. Bog je zagotovo ponosen na tvojega očeta, ker je lažje verniku krstiti otroke, kot nekomu, ki ni veren. Zagotovo je to boga zelo razveselilo," mu je še rekel papež.
Bogi otrok, drugače pa niti vsa ostala skupaj božanstva niso okrutno pobila toliko ljudi kot Biblični bog. Ok, s potopom …
vse te verske sekte bi bilo potrebno razpustiti...
Podlo, sluzasto, pokvarjeno: zloraba otroka v versko- propagandne namene. Otroku se je po vsem tem zanesljivo zagravžalo vse, kar je …