Bližnji vzhod in Severna Afrika se uvrščata med območja z najvišjo stopnjo depresivnosti prebivalcev, je pokazala raziskava avstralske Univerze Queensland. Med državami z največ depresivnimi ljudmi se je znašla tudi Hrvaška, ne pa Slovenija, za katero je sicer značilna visoka stopnja samomorilnosti. Avstralska lestvica nam kaže relativno nizko stopnjo depresivnosti.

Za Bližnjim vzhodom in Severno Afriko sta na listi najbolj depresivnih delov sveta še Rusija in Karibi. Vpliv depresije na krajšo življenjsko dobo je najvišji v Afganistanu, sledijo Eriteja, Ruanda, Bocvana, Gabon, Hrvaška, Nizozemska in Honduras. Najnižja stopnja depresije je zabeležena v Vzhodni Aziji, sledijo Avstralija Nova Zelandija in Jugovzhodna Azija.

Najbolj "depresivna" država na lestvici je Afganistan, kjer za depresijo trpi vsak peti prebivalec, najmanj depresije pa so raziskovalci zaznali na Japonskem, kjer so zabeležili manj kot 2,5 odstotkov depresivnih. Težave so raziskovalcem povzročale tudi stigme v povezavi z duševnimi boleznimi, zaradi katerih so v nekaterih deželah zabeležene stopnje bolezni nižje od realnih. Tak primer je na primer Vzhodna Azija.

Več depresije, krajše življenje

Življenje v regiji, kjer je stopnja depresivnosti najvišja, stane ljudi več let življenja, piše Washington Post. Raziskovalci trdijo, da je depresija drugi napogostejši vzrok nezmožnosti za delo ter da zanjo gotovo trpijo najmanj štirje odstotki svetovne populacije.

Za oblikovanje lestvice so avstralski raziskovalci uporabili različne razpoložljive podatke prisotnosti klinične depresije v posamezni državi iz leta 2010. Prebivalci držav z večjo skrbjo za zdravje in dostopnejšim zdravstvenim sistemom manj zbolevajo za depresijo, hkrati pa je tam morda zabeležena stopnja bolezni zaradi ozaveščenosti višja kot drugje. Raziskava je bila ta teden objavljena v reviji PLOS Medicine.