Nekaj sto jih še naprej ostaja tajnih. Do dokumentov, ki so jih objavili, lahko že dostopate na tej povezavi: https://www.archives.gov/research/jfk/2017-release

Atentat na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov 22. novembra 1963 v Dallasu je sprožil številne teorije zarot in mnogi upajo, da bo zdaj kaj bolje.

Ameriški nacionalni arhiv je v sporočil, da je na ukaz predsednika Donalda Trumpa objavil 2891 dokumentov, povezanih z atentatom na Kennedyja, ki ga je po uradni različici ustrelil Lee Harvey Oswald. Trump je ob tem sporočil, da se je strinjal, da objavo nekaterih dokumentov zaradi dodatnega pregleda zadržijo.

Foto: EPA John F. Kennedy Večino dokumentov, povezanih z atentatom, so že objavili, a jih je bilo še vedno nekaj tisoč zaprtih za javnost. Trump je nato nedavno napovedal, da bo dovolil objavo še zadnjih dokumentov, predvsem ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki pa veljajo za ključne.

Najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA je po uradnih navedbah 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald - s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena.

Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in njegova soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.

Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.

Foto: Reuters Jacqueline Jackie Kennedy V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA številni sumili, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, v 70. letih je dežurni krivec teorij zarote postala obveščevalna agencija Cia, v 80. letih je to postala mafija, vmes se je vrinil še nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro in celo domača ameriška vlada. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov.

Foto: Reuters Jacqueline Jackie Kennedy Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen.

Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija.

Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote.

Številni so sicer zelo razočarani, da niso objavili vseh dokumentov. Tako da bodo ostale najpomembnejše informacije še naprej skrite očem javnosti.

dezurni@zurnal24.si