Osnutek predvideva ničelno davčno stopnjo za vloge do 20 tisoč evrov, 6,75-odstotno stopnjo za vsote med 20 tisoč in sto tisoč evri ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo. Predlog ne opredeljuje, ali bi na takšen način dejansko zbrali potrebno vsoto 5,8 milijarde evrov, ki jo evroskupina zahteva v zameno za deset milijard evrov pomoči.

Je pa v predlagani rešitvi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še naprej predvidena kompenzacija za varčevalce, ki bi morali plačati davek. Ti naj bi prejeli bančne delnice. Tistim, ki bi svoj denar na Cipru obdržali vsaj dve leti, pa bi dodatno pripadlo 50 odstotkov izgubljene vsote v obliki opcij za udeležbo pri dobičku domnevnih plinskih nahajališč ob ciprski obali, je poročala ciprska državna televizija.

Dogovor o pomoči Cipru je pozdravila direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. "Vedno smo govorili, da bomo podprli rešitev, ki naslovi problem bančnega sistema," je dejala v Frankfurtu na srečanju finančnikov. Ob tem pa je poudarila, da mora Ciper izpolniti svoj del dogovora. "Sedaj je čas, da se izkažejo," je poudarila.

S prvotnim 100.000 na 20.000

Po prvotnem dogovoru med ciprskimi oblastmi in finančnimi ministri držav z evrom bi bile po 6,75-odstotni stopnji obdavčene vse vloge, manjše od sto tisoč evrov. Po uporu tako ciprskih državljanov kot drugih evropskih in ruskih vlagateljev ter zaskrbljenosti analitikov je evroskupina v ponedeljek po telefonski konferenci Cipru menda predlagala, naj zmanjša davek na majhne vloge, za najbogatejše vlagatelje pa naj ga zviša na 15,6 odstotka.

Nikozija je slednjemu ukrepu nenaklonjena, ker se boji, da bo odgnal bogate tuje vlagatelje ter spodkopal poslovni model države, ki temelji na bančništvu.

Bo zbranega dovolj denarja?

Novi model bi bil sicer lahko lažje sprejemljiv za ciprski parlament, a je vprašanje, če bo z njim zbrana potrebna vsota 5,8 milijarde evrov. Guverner centralne banke Panikos Demetriades je opozoril, da bi lahko zato tak ukrep evropski partnerji zavrnili. "Če zagotovimo 5,5 milijarde, bo to morda razumljeno kot kršitev dogovora in ne bo sprejeto," je opozoril.

Ciprski poslanci naj bi se namreč trenutno nagibali k zavrnitvi dogovora, v skladu s katerim bi Ciper v zameno za 10 milijard evrov evropske pomoči z obdavčitvijo bančnih vlog zbral preostale 5,8 milijarde evrov. S tem bi se otok približal bankrotu in zlomu bančnega sistema.

S predlogom negotovo v parlament

V 56-članskem ciprskem parlamentu nobena stranka nima večine, sprejem potrebne zakonodaje pa tako nikakor ni zagotovljen. Če bo kazalo na zavrnitev, bi lahko odpovedali tudi za danes predvideni začetek seje. "Videti je, da ukrep ne bo sprejet," je še pred objavo novejše različice predloga davka dejal tiskovni predstavnik ciprske vlade Hristos Stilianides.

Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je v ponedeljkovem telefonskem pogovoru nemško kanclerko Angelo Merkel prosil za več pomoči. Še en klic naj bi sledil danes, poroča Reuters.