Ameriški predsednik Barack Obama, ki ga bo v petek nasledil Donald Trump, je skrajšal kazen Chelsea Manning (v času sojenja še znani kot Bradley), ki je pred sedmimi leti zaupne dokumente posredovala Wikileaks. Manningova je bila obsojena na 35 let in bi na prostost odkorakala leta 2045. Na podlagi Obamove odločitve pa jo bodo iz zapora spustili 17. maja letos, poroča BBC. 

Republikanci so se na njegovo odločitev že odzvali. Vodja predstavniškega doma Paul Ryan je odločitev označil za nevaren precedens, da tisti, ki ogrožajo nacionalno varnost ne bodo odgovarjali za svoje zločine. Senator John McCain je odločitev označil za veliko napako. Obamova odločitev po njegovem mnenju odraža njegovo propadlo varnostno politiko. Prepričan pa je, da bo Manningova posledice svojega dejanja kljub skrajšani kazni, nosila vse življenje. 

Iz Bele hiše so odvrnili, da kritika s strani republikancev ni na mestu, še posebej glede na to, da je Donald Trump hvalil Wikileaks. Manningova je po njihovem mnenju odslužila primerno kazen, saj je v zaporu že skoraj sedem let. Večina obsojenih zaradi podobnih dejanj prejme kazen med enim in tremi leti zapora. 

Snowdna ne čaka enaka usoda

Iz Bele hiše so sporočili, da Edward Snowden ne more pričakovati podobne obravnave kot Manningova. Slednji so sodili, ji prisodili kazen, ki jo je del tudi odsedela, medtem ko je Snowden poiskal zatočišče v državi, ki je "nedavno poskušala zamajati naše zaupanje v demokracijo". Poleg tega Snowden ni vložil prošnje za pomilostitev.

Se bo Assange predal?

Obamova odločitev je razveselila tudi Juliana Assangea, ki je sicer pred tem dejal, da bi pristal na izročitev ZDA, če pomilostijo Manningovo. Assange je od leta 2012 na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, ki ga išče zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Boji se tudi, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi ga lahko obtožili vohunjenja. Ali bo svojo napoved uresničil, še ni jasno.  

dezurni@zurnal24.si