Vodje osmih držav, ki so se jim drugi dan zasedanja v italijanski L'Aquili pridružili še voditelji najpomembnejših razvijajočih držav (G5), Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike, Južnoafriške republike ter Egipta, Avstralije, Indonezije in Južne Koreje, so si zastavili še en pomemben okoljski cilj: globalno segrevanje naj bi do leta 2050 omejili na le dve stopinji Celzija glede na predindustrijske stopnje. Od začetka industrijske revolucije se je namreč temperatura dvignila za okoli 0,7 odstotka. Dogovorili so se še, da bodo do leta 2050 izpuste poskušali zmanjšati za 80 odstotkov.

Robidov in bananin sladoled

Ameriškega predsednika Baracka Obamo med bivanjem v Italiji spremlja vsa družina. Medtem ko se oče posveča resnim vprašanjem, njegovi hčerki odkrivata skrivnosti Rima. Tako sta se med drugim zabavali z izdelavo sladoledov v znani prodajalni sladoledov Giolitti.

V razpravi je sodeloval tudi danski premier Lars Lokke Rasmussen . Danska bo namreč decembra gostila svetovno podnebno konferenco, na kateri naj bi se države dogovorile o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam, ki naj bi nadomestil Kjotski protokol ko temu poteče veljavnost leta 2012.

Znova samo ambiciozen dogovor?
Analitikom se je ob napovedanih ciljih porodilo kar nekaj vprašanj. Voditelji niso povedali, kako naj bi te ambiciozne dogovore tudi uresničili. Predstavili so le končne dolgoročne cilje, kakšne naj bi bile vmesne etape, pa niso povedali.

Indija se že pritožuje
V pogledih razvitih in razvijajočih se držav obstaja precejšen razkol, zaradi česar bo cilje še težje doseči. Bolj konkretnemu dogovoru o zmanjšanju izpustov nasprotuje predvsem Kitajska, ki je v absolutnem obsegu največji vir svetovnih izpustov. Indija pa se je pritožila, da so dolgoročni cilji G8 preprosto preveč dolgoročni, s čimer si skupina spodkopava kredibilnost. Nekateri, med njimi predstavniki držav v razvoju in tudi najvidnejši politiki EU-ja, sicer opozarjajo, da so za učinkovit boj proti podnebnim spremembam potrebni tudi srednjeročni cilji do leta 2020. Kritičen je bil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun : ''Ukrepi, ki so jih do zdaj sprejeli, ne zadoščajo. To je politično in moralno nujno ter zgodovinska odgovornost voditeljev ... za prihodnost človeštva, celo za prihodnost planeta Zemlja," je dejal prvi mož svetovne organizacije. Poleg tega je pozval k tehnološki in finančni pomoči za države v razvoju.

Obama se je pred večerjo rokoval z libijskim voditeljem Moamarjem Gadafijem. © Reuters

Za nadaljevanje liberalizacije trgovine
Podnebne spremembe pa niso bile edino kislo jabolko v katerega so zagrizli voditelji. Zavzeli so se za zaključek pogajanj o nadaljni liberalizaciji svetovne trgovine, ki so zaradi nesoglasij med državami zastala in napovedali spodbujanje odrtosti trgovine in naložb ter boj proti protekcionizmu. Zavezali so se, da se ne bodo zatekali k devalvacijam nacionalnih valut s ciljem povečanja cenovne konkurenčnosti in da bodo spodbujali stabilen in dobro delujoč mednarodni monetarni sistem. Rusija in Brazilija sta ob tem omenili zmanjšanje pomena dolarja kot najpomembnejše svetovne rezervne valute.

Jedrski vrh

Obama je predlagal vrh o jedrski varnosti, ki naj bi bil marca prihodnje leto v Washingtonu. Na vrhu, na katerem bi sodelovalo okoli 30 držav, bi govorili o tem, kako državam, kot je Iran, preprečiti dostop do jedrskega orožja.

Zaskrbljeni zaradi Irana ...
Včeraj zvečer so voditelji sprejeli tudi izjavo glede Irana. Poudarili so odločenost za rešitev iranskega jedrskega vprašanja ''po diplomatski poti'', Teheranu pa so dali do konca septembra čas, da odgovori na ponudbo za dialog z mednarodno skupnostjo. Zaradi nemirov, ki so izbruhnili po predsedniških volitvah, pa so izrazili globoko zaskrbljenost.

... in Severne Koreje
Voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije so ostro obsodili severnokorejski jedrski poskus in izstrelitve raket, ki "ogrožajo mir in stabilnost" ter "predstavljajo kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN-a" . Pjongjang so pozvali, naj se odreče vsem jedrskim poskusom in izstrelitvam raket ter opusti svoj jedrski program