Ameriški predsednik Barack Obama bo imel v torek zvečer po ameriškem času oziroma ob 3. uri v sredo po srednjeevropskem času svoj zadnji govor o položaju v državi pred obema domovoma ameriškega kongresa, vrhovnimi sodniki in člani vlade. Bela hiša namiguje, da tokratni govor ne bo podoben prejšnjim.

Ameriški predsedniki vsako leto januarja pridejo v kongres, nanizajo uspehe svoje administracije in naznanijo nove zakonodajne pobude. Poslušajo jih kongresniki obeh strank, ki vstanejo in zaploskajo, ko pove, kar jim je všeč. Neodobravanje se tradicionalno izraža s tihim sedenjem in mrkimi pogledi.

To je veljalo do izvolitve prvega temnopoltega predsednika ZDA in republikanski kongresnik Joe Wilson se je januarja 2009 zadrl, da Obama laže, s čimer si je prislužil ukor kongresa, a tudi jasno nakazal kakšen bo odnos članov njegove stranke do demokratskega predsednika. Od januarja 2011, ko so republikanci prevzeli oblast v predstavniškem domu, so se vrstile blokade in politične krize ter nenehni poskusi odprave zdravstvene reforme.

Tri tedne pred strankarskimi zborovanji v Iowi, ko se uradno začenja izbira Obamove naslednice ali naslednika, bo predsednik skušal vplivati na zgodbo, ki jo javnosti pripovedujejo republikanski predsedniški kandidati. "Stanje države je polomija. Ne moremo premagati islamske države (IS), vojska nam nazaduje, ne skrbimo za veterane, zdravstvo bo propadlo, nimamo državne meje," je v nedeljo za NBC nanizal vodilni republikanski kandidat Donald Trump.

Tudi drugi kandidati niso prizanesljivejši in podobno velja tudi za kongres. "Obama bo skušal risati lepo podobo, ki ne obstaja. Celoten Bližnji vzhod je pod Obamo v groznem stanju. Mora nam ponuditi načrt za zmago nad IS," je povedal vodja senatne večine Mitch McConnel iz Kentuckyja.

"Predsednik bo podal podobo države, ki gre naprej in se ne boji prihodnosti ampak je nanjo osredotočena. Slišali boste velik, optimističen in velikodušen pogled na ameriško prihodnost. Republikanci Ameriko tlačijo k tlom. Mi vidimo, da gre navzgor in smo optimistični glede prihodnosti," je po različnih televizijah v nedeljo zagotovil vodja Obamovega kabineta Denis McDonough.

Obama naj ne bi toliko našteval uspehov preteklih let, kot volivcem položil na dušo, da je potrebno z delom nadaljevati, ne pa ga uničiti, kar pomeni, naj novembra izvolijo demokrata. McDonough je dejal, da bo imel govor tri glavne teme - gospodarstvo, nacionalna varnost in državljanska udeležba.

Lahkega dela ne bo imel, saj zadnja anketa časnika NY Times in televizije CBS ugotavlja, da kar 68 odstotkov Američanov meni, da gre država v napačno smer. 54-letni Obama bo javnost skušal prepričati, da ni tako hudo, kot trdijo republikanci in bo spomnil na padec stopnje brezposelnosti ter milijone novih delovnih mest od recesije. Gospodarstvo ZDA je trenutno trden otok rasti v svetu, ki ga zaznamuje upočasnjevanje.

Kar bo hotel poudariti, bo ponazoril z uperjenim prstom v galerijo kongresne dvorane, kjer bo imela prva dama Michelle Obama svoje za ta namen posebej povabljene goste. To bodo priseljenci, bolniki, begunci, homoseksualci, žrtve orožja, veterani in drugi, ki utelešajo napredek oziroma politične probleme.

Ameriko bo pozval, naj v zunanji politiki ostane zvesta multilateralizmu, to je sodelovanju z drugimi, in diplomaciji, s katero bodo dosegli več kot z vojnami. Med velike dosežke si Obama šteje obnovo diplomatskih odnosov s Kubo, jedrski sporazum z Iranom, sporazume o prosti trgovini, zatrtje ebole, podnebni sporazum v Parizu in še kaj.

Največ kritik nanj leti zaradi nadaljevanja državljanske vojne v Siriji in grožnje IS, ki se z napadi širi po svetu od Pariza do San Bernardina. Zmage nad IS v času svojega mandata sicer ne bo mogel obljubiti in to bo ostala predvolilna tema.

Obama bo govor kasneje v tednu ponavljal po ZDA. Obiskal bo Nebrasko in Louisiano, kjer bo izpostavljal zdravstveno reformo, ker tamkajšnje republikansko vodstvo noče sprejeti zveznega denarja za boljšo zdravstveno oskrbo revnih, saj nasprotuje reformi iz ideoloških razlogov.