Potem ko so mu zdravniki odkrili blokade v koronarnih arterijah, so Armstronga nedavno operirali in mu naredili t. i. bypass oziroma obvod koronarne arterije. A po operaciji, ki je sicer uspešno potekala, so nastopili zapleti in Armstrong je umrl, so v soboto pojasnili užaloščeni svojci.

Obenem so izrazili upanje, da bo dediščina pokojnega navdihnila mlade, da "si bodo še bolj prizadevali uresničiti svoje sanje, bodo pripravljeni raziskovati in nesebično služiti stvari, ki je večja od njih samih".

Vsem, ki bi radi obeležili spomin nanj, so svojci namignili, naj naslednjič, ko bodo v jasni noči stopili na prosto in se se jim bo nasmehnila Luna, zgolj pomislijo na Neila in mu pomežiknejo.

Obama: Največji ameriški junak

Ameriški predsednik Barack Obama je Armstronga v soboto označil kot "največjega ameriškega junaka - ne le svojega časa, ampak vseh časov". Kot je dodal, bo dediščina človeka, "ki nas je naučil izredne moči enega majhnega koraka", živela naprej.

Pri Nasi so med drugim objavili izraze sožalja astronavta Edwina 'Buzza' Aldrina, ki je skupaj z Armstrongom 20. julija 1969 pristal na pustem površju Lune: "Vem, da ob smrti resničnega ameriškega junaka in najboljšega pilota, ki sem ga kadarkoli poznal, skupaj z mano žalujejo še milijoni."

Podobno je sporočil Michael Collins, tretji član odprave Apollo 11, ki je med legendarnim prvim pristankom svojih dveh kolegov v poveljniškem modulu Columbia krožil okoli Lune: "Bil je najboljši in grozno ga bom pogrešal."

Gleen: Bil je skromna oseba

Prvi Američan, ki je obkrožil Zemljo, astronavt John Glenn, se je medtem spomnil predvsem skromnega značaja pokojnika: "Bil je skromna oseba in takšen, kot je bil prej, je ostal tudi po svojem poletu na Luno."

Avstralska premierka Julia Gillard je menila, da sobotna smrt "pomeni konec neverjetnega obdobja človeškega napredka", v Berlinu pa so Armstronga primerjali kar s Krištofom Kolumbom.

Besede, ki so se zapisale v zgodovino

Armstrong in Edwin 'Buzz' Aldrin sta na Luni pristala 20. julija 1969. Armstrongove besede, ko je kot prvi Zemljan položil nogo na Luno, so se za vedno zapisale v zgodovino: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Zamegljen črno-beli posnetek, ko je Armstrong kontrolorjem na Zemlji sporočil, da je lunarni modul "Orel" varno pristal na Luni, si je pred več kot 40 leti ogledalo za takrat rekordnih več kot 500 milijonov ljudi.

A pionirju v vesolju, ki je poleg vrste ameriških prejel odlikovanja še v številnih drugih državah, ni slava nikoli ustrezala in se je v veliki meri izognil soju žarometov, saj je bil po značaju precej zadržan. Ko je izvedel, da se njegovi avtogrami prodajajo po neverjetnih cenah, je npr. prenehal podpisovati spominke.

Apollo 11 je bil zanj zadnja vesoljska misija, po kateri so sicer sledile parade v New Yorku, Chicagu in Los Angelesu ter turneja po 22 državah sveta. Naso je zapustil leta 1971 in se podal v akademske vode.