Margaret Thatcher, prve ženske na čelu britanske vlade, se bo svet spominjal kot železne lady, ki je pomagala končati hladno vojno in preoblikovala Veliko Britanijo z gospodarskim liberalizmom. Bila je brezkompromisna konservativka, ki je s svojim ostrim jezikom in politično modrostjo znala utišati svoje moške kolege in nasprotnike. V času, ko je bila na čelu britanske vlade, so izvedli obsežno privatizacijo državnih podjetij.
Deloholičarka
Thatcherjeva se je rodila kot Margaret Hilda Roberts 13. oktobra 1925 v mestu Grantham na vzhodu Anglije kot hči trgovca. Po srednji šoli in diplomi iz kemije na univerzi v Oxfordu se je poročila s poslovnežem Denisom Thatcherjem in dve leti kasneje sta se jima rodila dvojčka Carol in Mark.
V spodnji dom parlamenta je bila prvič izvoljena leta 1959. Med letoma 1970 in 1974 je bila ministrica za izobraževanje. Leta 1975 je nasledila nekdanjega premiera Edwarda Heatha na čelu konservativcev, štiri leta kasneje pa postala britanska premierka. Na Downing Streetu je ostala 11 let. Bila je prava deloholičarka, delala je po 18 ur na dan. Ko pa se je bilo treba sprostiti, si je rada privoščila kozarec viskija.
Nova smer: thatcehrizem
Njeno politično zapuščino je moč povzeti z izrazom "thatcherizem" - niz politik, ki je po navedbah podpornikov promoviral osebno svobodo in razdrl razredno delitev, ki je več stoletij razdeljevala državo.
Da bi ponovno zagnala gospodarstvo, je začela z obširno privatizacijo, znižala davke in javno porabo ter utišala sindikate. Pri uveljavljanju te politike se je njena vlada zapletla v več ostrih bitk in naletela na močna nasprotovanja.
Vojna zmaga prispevala k popularnosti
Na zunanjepolitičnem področju se je trudila državi vrniti nekdanji ugled. K temu je med drugim prispeval uspeh na Falklandskih otokih. Ko jih je leta 1982 zavzela Argentina, je Thatcherjeva tja napotila svoje vojake in ladje in si po 74 dneh priborila zmago. Leta 1981 je bila na merjenju priljubljenosti ocenjena za najbolj osovraženo britansko premierko vseh časov. Leta 1987 pa jo je zmaga na Falklandskih otokih zavihtela na vrh priljubljenosti.
Imela je tesne odnose s tedanjim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom in odigrala tudi pomembno vlogo pri končanju hladne vojne. Ostro je nasprotovala tesnejšim vezem z Evropo.
Njen neizprosen značaj, ki ji je na začetku prislužil spoštovanje, pa se je na koncu obrnil proti njej. Eden njenih najbližjih sodelavcev Geoffrey Howe je leta 1990 odstopil z ministrskega položaja in v svojem govoru za to okrivil premierkin oster evroskepticizem.
Kmalu zatem se je soočila z bojem za vodilno mesto v stranki in odstopila, ko ji ni uspelo zbrati zadostne podpore.
Zadnji dve leti umaknjena
A zadnja leta se je spričo slabšanja zdravja vse manj pojavljala v javnosti. Udeležiti se ni mogla niti zabave za svoj 85. rojstni dan, ki so jo pripravili na Downing Streetu. Trpela je za demenco in po besedah njene hčerke so jo morali spominjati tudi na to, da je njen soprog umrl leta 2003.