Reševanje bank z davkoplačevalskim denarjem in iz evropskega mehanizma za stabilnost ESM bo v prihodnje le še zadnji izhod v sili. Po novem bo namreč veljalo načelo, da pri reševanju najprej pomagajo delničarji, nato upniki in nato varčevalci z vlogami nad 100.000 evrov. Zatem bo sledila pomoč iz novih nacionalnih skladov za pomoč bankam, šele nato bo prišel na vrsto ESM. To je v pogovoru za časnik pojasnil evropski komisar za notranji trg Michel Barnier in obenem napovedal, da bo jasna pravila v tej smeri javnosti predstavil junija. Jih je pa v petek že predstavil 27 finančnim ministrom EU na srečanju v Dublinu.

V zadnjem delu vesti s podnaslovom "Slovenija se bo morala izvleči brez novih pravil" Süddeutsche Zeitung Slovenijo označi kot tisto, ki po novem povzroča skrbi v EU. Kot piše, visoki predstavniki območja z evrom pričakujejo, da bo morala država že v kratkem zaprositi za pomoč.

Vlada samo tarna

Slovenija nima "praktično nobene možnosti, da svoje banke sanira brez posojil od zunaj", navaja časnik neimenovanega pogajalca. "Gre za isti vzorec kot že tako pogosto: namesto da bi energično reformirala, vlada tarna in s tem še poslabšuje stvari," pa časnik citira nek drug vir.

Kot največji problem Slovenije izpostavlja banke, ki so delno v državni lasti. Te so obremenjene z nepremičninskimi krediti in se spopadajo s propadlimi podjetji, ki jih je vlada uradno sicer privatizirala, a v resnici jih je le podtaknila bankam.