Pri uveljavljanju projekta modre karte, posebnega dovoljenja za bivanje in delo visokousposobljenih državljanov tretjih držav v EU, bodo imeli pri zaposlovanju prednost delavci iz novih članic unije, sta ob predstavitvi projekta modre karte v Strasbourgu poudarila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. To za novinke pri dostopu na trge dela v starih članicah "de facto obeta spremembe", je ob tem poudaril Barroso.

Zelo jasni moramo biti: če podjetje v posamezni državi članici potrebuje tujo delovno silo, mora najprej iskati med delavci v drugih državah članicah EU, je poudaril Frattini. Država, v kateri še veljajo omejitve za delavce iz novink, mora dati prednost estonskemu inženirju pred indijskim, je ponazoril. "Če tega ne bo storila, ne more sprejeti niti indijskega inženirja," je poudaril.

Hitrejše zaposlovanje v EU
Temeljna točka projekta modre karte je en sam, preprostejši in hitrejši postopek za pridobitev enega samega dovoljenja za bivanje in delo v EU. Ta enoten postopek za enotno dovoljenje bo nadomestil 27 različnih postopkov za pridobivanje dovoljenj za delo in bivanje, ki se običajno izdajajo kot dva ločena dokumenta.

Čeprav pogoji in kvote v predlogih niso določeni, je komisija vendarle opredelila nekaj varoval pri obravnavi prošenj za pridobitev dovoljenja: zagotovljen dostop do informacij o potrebnih dokumentih za pridobitev dovoljenja, nujna navedba razlogov za zavrnitev prošnje in 90-dnevni rok za odločitev o prošnji.

Če je prošnja odobrena, bi moralo biti dovoljenje v skladu s predlogom komisije izdano kot en sam dokument. To pravilo bi spremenilo veljavno, že usklajeno dovoljenje za bivanje. V praksi naj bi to pomenilo, da bi pristojne oblasti le dodale informacije o dostopu na trg delovne sile na obstoječe dovoljenje za bivanje.
Takšno dovoljenje naj bi veljalo do dve leti z možnostjo podaljšanja, in sicer naj bi veljalo v vseh državah članicah. Modra karta bi ostala veljavna, tudi če njen lastnik izgubi službo, vendar le do tri mesece po izgubi službe. Sedanja pravila za pridobitev dovoljenj za bivanje in delo v državah članicah EU se močno razlikujejo.

Cilj komisije je napraviti evropski trg dela privlačnejši za visokousposobljene delavce. © BOBO

Medtem ko je na Finskem dovoljenje običajno izdano v 68 dneh, podoben postopek na Nizozemskem traja do šest mesecev. V Sloveniji vsak postopek - za pridobitev dovoljenja za delo in bivanje - traja približno dva meseca. Izdaja dovoljenja za bivanje je v Sloveniji običajno vezana na predhodno izdajo dovoljenja za delo, izhaja iz dokumnetov Evropske komisije.

Za privlačnejši evropski trg
Komisija je v strategiji natančno opredelila pojem visokousposobljeni delavci oziroma pogoje za pridobitev modre karte. Za modro karto bo lahko zaprosil delavec z najmanj enoletno pogodbo za delo, ustreznimi profesionalnimi kvalifikacijami za razpisano delovno mesto in plačo, ki bo vsaj trikrat višja od obstoječe minimalne plače na nacionalni ravni v državi, kjer naj bi opravljal delo, je pojasnil Frattini.

Cilj komisije je napraviti evropski trg dela privlačnejši za visokousposobljene delavce iz tretjih držav, saj statistika kaže, da jih v Evropo prihaja precej manj kot v Kanado ali Avstralijo. V EU je med vsemi zaposlenimi 1,72 odstotka visokousposobljenih delavcev iz tretjih držav, medtem ko jih je v Avstraliji 9,9 odstotka, v Kanadi pa 7,3 odstotka.
Povpraševanje po visokousposobljeni delovni sili v EU pa v povprečju raste tri odstotke na leto, kažejo podatki komisije. Med ukrepe, ki naj bi naredili Evropo privlačnejšo, sodi določilo, ki visokousposobljenim delavcem omogoča boljše pogoje za bivanje, na primer da lahko pridejo v državo članico delat in živet z družino.

Modre karte bodo izdajale pristojne nacionalne oblasti in tako bodo lahko vlade držav članic odločile o tem, kdo in koliko delavcev bo dobilo dovoljenje. Države članice bodo tako imele pravico določiti nacionalne kvote za to, koliko dovoljenj na leto bodo izdale.