Švedska se, vsaj za zdaj, izmika vsesplošnemu razmahu okužbe s COVID-19, vendar se poraja vprašanje, kdaj, če sploh, bo državo doletel visok davek zaradi ohlapnih ukrepov v boju zoper koronavirus.

Nordijska država se je razliko od neposrednih sosed uprla mednarodnemu trendu zajezevanja bolezni in se krizne situacije lotila na povsem svojevrsten način, kar je sprožilo številne pomisleke.

Zaskrbljujoče Ali Švedska drvi katastrofi naproti?

Strokovnjaki si še vedno niso enotni, ali se Švedi igrajo rusko ruleto s svojimi prebivalci ali bi se morale po njih zgledovati tudi druge evropske države. Več odgovorov bodo podali prihajajoči dnevi oziroma tedni.

Več žrtev, manjši prirast obolelih

Švedi so v torek potrdili 114 novih smrti zaradi koronavirusa. Skupno število žrtev znaša že 591, kar je občutno več kot v državah s strožjimi ukrepi, potrjeno okužbo pa ima nekaj manj kot 7000 ljudi.

Po zagotovilih vodilnega epidemiologa v državi Andersa Tegnella se trend povečevanja števila okužb nekoliko zmanjšuje, vendar državljanje vseeno pozivajo k previdnosti, saj niso prepričani, kdaj naj bi epidemija dosegla vrh.

Prav odgovorno ravnanje vsakega posameznika ostaja švedsko glavno orožje v boju s koronavirusom, vse skupaj pa temelji na trdnem zaupanju med državljani in institucijami, po čemer se Švedska močno razlikuje od drugih evropskih držav.

Foto: Epa Od zunaj se na Švede vrši pritisk mednarodnih strokovnjakov, vendar vlada, ki vojno s koronavirusom bije v tesni navezavi z agencijo za javno zdravje, ukrepov za zdaj nima namena zaostrovati, in to kljub temu, da je premier države Stefan Löfven pred dnevi javno napovedal, da bo epidemija terjala na tisoče smrtnih žrtev.

Odgovorni še naprej vztrajajo, da so sprejeli vse nujno potrebne ukrepe za zajezitev širjenja bolezni, vendar pri tem niso žrtvovali nekaterih temeljnih vrednot, kot to počnejo druge države.

Preventiva na višku

Kljub prepričanju o ustreznosti ukrepov pa vseeno politiki ne sedijo križem rok. Vlada je že poskrbela za medstrankarski dogovor o zaprtju trgovin, restavracij, šol in javnega prevoza, vendar ga za zdaj nima namena udejanjiti v praksi. Gre za pomemben strateški korak v smeri zaostrovanja ukrepov, ki pa je, poudarjajo politiki, zgolj preventivne narave.

V državi za zdaj veljajo zgolj priporočila, prepovedi, z izjemo zborovanja več kot 50 ljudi ali obiskovanja domov za ostarele, skorajda ni zaznati. Ministrica za zdravje Lena Hallengren pravi, da vlada nima namena uveljaviti novih ukrepov, temveč so ti zgolj podlaga za potrebe hitrega odziva. "Tudi če parlament dela hitro, lahko izgubimo več dni. Takšnega tveganja nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnila.

Ni vse tako, kot se zdi

Še boljši vpogled v trenutno stanje v nordijski državi je ponudila novinarka Nathalie Rothschild, zadolžena za pokrivanje dogodkov v zvezi s koronavirusom. Pojasnila je, da se mednarodni mediji zatekajo h karikaturnemu prikazu njihovega pristopa k reševanju krize, čeprav stanje še zdaleč ni tako sproščeno, kot se morda zdi na prvi pogled.

Foto: Epa "V resnici je dokaj grozno. Grozi nam velika brezposelnost. Celotna industrija stoji, trg se sesuva, ekonomija je v prostem padu. Veliko ljudi je moralo spremeniti svoje vsakdanje navade. Delajo od doma, ne obiskujejo starejših, itd. Čeprav meje niso neprodušno zaprte, je trenutno zelo težko potovati," je nekoliko drugačno sliko v pogovoru za podkast Spiked predstavila Rothschildova, avtorica članka z zloglasnim naslovom "Sweden Is Open for Business During Its Coronavirus Outbreak", s katerim je neposredno pripomogla k oblikovanju mnenja o popolni brezkrbnosti v državi.

"V medijih se je pojavila karikaturna podoba, da na Švedskem vse poteka tako kot prej. Zavedam se, da to temelji na naslovu mojega članka, vendar novinarji nismo odgovorni za naslove," je pojasnila in dodala: "Življenje se je v zadnjih treh tednih močno spremenilo. Drži, da smo v primerjavi s številnimi evropskimi državami še vedno dokaj svobodni. Najbolj očitna razlika je glede prisilne karantene."

"Večina ukrepov je bila posredovanih kot priporočila in ne kot pravne uredbe. Obstajajo tudi izjeme. Prepovedano je zborovanje več kot 50 ljudi, prej je bila omejitev 500 posameznikov. Srednje šole in univerze so zaprte, medtem ko osnovne šole in vrtci še delujejo," je povedala.

Za konec je navedla še nekaj razlogov, zakaj ima Švedska lepe možnosti za uspeh. "Smo družba visokega zaupanja. To velja za vse skandinavske države in se odraža tudi v javni raziskavah. Obstaja velika mera zaupanja med ljudmi in javnimi agencijami. Ljudem se zaupa, da bodo sledili nasvetom in priporočilom agencij. Ne pozabite, da so to zgolj priporočila. Nič ni bilo uzakonjeno. Prav tako ne gre zanemariti, da je Švedska relativno majhna država z redko poselitvijo. Imamo zelo malo primerov medgeneracijskega življenja pod isto streho in domovi niso natrpani. Naša kultura in tradicija sta dobri izhodišči za bolj liberalen pristop. Družbeno distanciranje pri nas ni takšen problem kot na primer v Italiji ali drugih bolj vročerkvnih kulturah," je zaključila novinarka.