Slogani so del vsakodnevne propagande, s katerim režim pita Severnokorejce.

"Spremenimo našo državo v deželo gob“

Seznam je zelo raznolik. Med drugim vsebuje modrosti o dinastiji Kim, o športnih panogah in vlogi žensk. S slogani želi režim prebivalstvo strašiti, a tudi tolažiti.

Kim Džong Un Severnokorejce med drugim poziva, naj v rastlinjakih začnejo nemudoma pridelovati zelenjavo. Misel ne bi bila utopična, če bi tamkajšnje revno prebivalstvo imelo potrebščine za postavitev rastlinjakov ...

Presenetljiv je tudi ton zapisov, ki je mnogokrat poetičen. "Naj padajo sadeži in naj njihov sladek vonj napolni zrak nad morjem jablan,“ se glasi eden od sloganov, ki mu sicer sledi malce manj poetičen poziv: "Spremenimo našo državo v deželo gob. Gojenje gob naj postane znanstveno, intenzivno in industrializirano.“

Seveda se je diktator dotaknil tudi sovražnikov. "Če bi si v našo državo drznil vkorakati sovražnik, ga uničiti.“ Ker sovražnik lahko udari kadar koli, morajo biti na napade ves čas pripravljeni, zato naj se tudi s športom ukvarjajo na "agresiven način". Sovražnik pa se očitno ne nahaja le izven meja države, ampak se lahko skriva tudi v lastni postelji. "Ženske oficirjev morajo postati zanesljive pomočnice svojih soprogov,“ ukazuje velikim Kim Džong Un.

Severnokorejci vsega vajeni

Kot je za Guardian povedal Lee Min-Bok, ki je iz Severne Koreje zbežal, ko je bil star 14 let, je tamkajšnje prebivalstvo takšne propagande že vajeno. Da bi dokazali svojo zvestobo, so se morali slogane naučiti celo na pamet. 57-letnik je tudi razkril, da izjava o rastlinjakih ni nova. "Težava je, da ljudje nimajo plastičnih folij ali stekla, da bi jih zgradili,“ pravi.

Moč sloganov je začela tudi zato počasi usihati, še zlasti po veliki lakoti leta 1990. Kljub temu so slogani izraz težav, s katerimi se vlada spopada: vojska, tehnologija, težave s hrano, izobrazbo in zvestobo ljudi.