Nekdanji finančni minister Soumalia Cisse je namreč še pred objavo uradnih izidov že v ponedeljek priznal poraz in čestital zmagovalcu.

"Šel sem k njemu, da bi mu čestital in mu zaželel srečo za Mali," je dejal Cisse. Še pred tem so tudi volilni in varnostni viri navajali, da je po dveh tretjinah preštetih glasov v precejšnjem vodstvu Keïta. Ta sicer volitev še ni komentiral.

Vlada ima do petka čas, da objavil uradne rezultate drugega kroga volitev, ki so jih razpisali, potem ko si v prvem krogu 28. julija nobeden od 27 kandidatov ni zagotovil zadostne večine.

Volitve pozitivno ocenjene

Tako evropski kot afriški opazovalci so volitve v ponedeljek označili za "verodostojne in transparentne". Od 831 volišč, ki jih je nadzirala misija Evropske unije, si jih je pozitivno oceno prislužilo 99 odstotkov, je v Bamaku dejal vodja misija Louis Michel.

"Kdorkoli bo izvoljen, bo izvoljen z demokratično legitimnostjo. To je moje prepričanje," je še dejal in dodal, da je bil na področju demokracije v državi dosežen velik napredek.

Volilna udeležba je bila po njegovi oceni "precejšnja", znašala naj bi okoli 45 odstotkov. To je manj od slabih 49 odstotkov volilcev, kolikor se jih je na volišča odpravilo v prvem krogu, a vendarle znatno več kot na predhodnih volitvah.

Cilj: združitev države

Kljub temu je po mnenju vodje misije Afriške unije Edema Kodja Malijce treba še naprej izobraževati o volitvah. Volilna udeležba je namreč po njegovih besedah še vedno ena od najnižjih na volitvah, ki so v afriških državah v preteklosti sledile konfliktom.

Volitve naj bi bile sicer ključne za vnovično združitev države. Ta je razklana po 18-mesečni krizi, ki je sledila državnemu udaru, v katerem je bil marca lani odstavljen predsednik Amadou Toumani Toure. Med krizo je islamistom, povezanim s teroristično mrežo Al Kaida, uspelo zavzeti sever Malija, nakar so proti njim posredovale francoske vojaške sile.