Kim Džong Un z 28 leti prevzema vajeti ene najbolj zaprtih držav na našem planetu. Po smrti očeta Kim Džong Ila ves svet nestrpno čaka, kako se bo do pred kratkim neznani tretji sin znašel v velikih čevljih diktatorja in koliko samostojnosti pri določanju poti obubožane komunistične države bo sploh imel med zapletenimi družinskimi odnosi in v senci vpliva generalov. Nekaj je gotovo. Bivanje na Zahodu v eni najbolj demokratičnih držav na svetu na njegov način razmišljanja očitno ni pustilo globlje sledi.

Una je oče s 15 leti poslal v drago zasebno šolo v Bernu, kjer danes šolnine stanejo po 20 tisoč evrov na leto. A to je bilo očitno preveč celo za severnokorejskega voditelja, še posebej ker Un ni naredil nobenega izpita, zato ga je oče kmalu prepisal v javno šolo za otroke diplomatov. Tam nihče ni vedel, kdo Un v resnici je, učiteljica ga je sošolcem predstavila kot Una Paka, sina diplomata. Kaj bolj uspešen pa ni bil niti na novi šoli.

Nor na Air Jordana

Kot je za Daily Telegraph dejal Joao Micaelo, ki je z Unom gulil isto klop in se z njim spoprijateljil, Un ni bil kaj prida bister otrok, precej težav mu je povzročala zlasti nemščina, medtem ko je bil najboljši v matematiki. Veliko bolj pa sta mu bila pri srcu nogomet in košarka, bil je velik ljubitelj Michaela Jordana in tudi ameriške kulture nasploh, trdi Micaelo, ki se spominja, da je imel njegov prijatelj v svojem zasebnem stanovanju vedno najnovejše elektronske igrače tistega časa, torej velike televizorje, videorekorder in Sonyjev Playstation.

Imel je tudi zasebnega učitelja, voznika in kuharja, ki je Unu in Micaelu pripravil, kar sta si zaželela in kadar sta si to zaželela. Ko je bil pri njem na obisku, sta najraje gledala kung fu filme z Jackiejem Chanom v glavni vlogi, Micaelo tudi pravi, da je takrat najmanj tisočkrat slišal severnokorejsko himno.

Un naj bi imel sicer precej domotožja. Prijatelj se še spominja, da sta se pogosto pogovarjala o dekletih, čeprav na druženjih ni nikoli stopil "v akcijo". So pa nekoč v njegovi šolski torbi našli pornografsko revijo.

Micaelo se še spominja, kako mu je Un le nekaj mesecev pred nenadno vrnitvijo v domovino leta 2000 povedal za svojo pravo identiteto: "Potegnil je na plano fotografijo njega in očeta ter dejal: 'Nisem ambasadorjev sin. Jaz sem sin severnokorejskega predsednika.'"