Novi predlog tako predvideva razporeditev še dodatnih 120 tisoč beguncev iz Grčije, Italije in Madžarske, ki bi jih po zavezujočih kvotah razporedili med ostale članice. Šlo naj bi predvsem za ženske, otroke in družine, ki naj bi jih prerazporedili v naslednjih dveh letih.

Slovenija bi po dodatnem načrtu sprejela še 631 oseb. Daleč največ pa bi jih odpadlo na Nemčijo, Francijo in Španijo (okoli 60 odstotkov). Begunci pa se po prerazporeditvi ne bodo smeli preseliti v drugo članico.

V primeru nepripravljenosti sprejema, naj države namenijo denar

Kvote je komisija tako kot do zdaj oblikovala na podlagi števila prebivalcev, BDP, zaposlenostjo in na podlagi prejšnjih prošenjh za azil. Unija pa bi državam v ta namen zagotovila 780 milijonov pomoči, kar pomeni 6 tisočakov za sprejem enega človeka.

Problem nepripravljenosti vzhodnoevropskih članic na sprejem ljudi naj bi komisija rešila s predlogom, naj te države prispevajo 0,002 odstotka svojega bruto domačega proizvoda v evropski proračun.

Poziv k humanosti, a hkrati bi še bolj zaprli meje

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je v svojem nagovoru danes sicer izpostavil, da je čas za humanost in človeško dostojanstvo: "Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec."

A ob tem je Juncker tudi nekoliko nasprotno navedel, da schengenski sistem sicer ostaja, a bi morali tesneje sodelovati pri zaščiti zunanje meje Unije. Ob tem bi po načrtu sestavili tudi seznam "varnih držav", kamor bi osebe, ki jim države ne bi zagotovile statusa beguncev, lahko vrnili. Poenostavili pa bi tudi sistem, kako bi osebe, ki ne ustrezajo državnim kriterijem, vrnili.